1008 90 00 · Druga žita
Ta tarifna podštevilka zajema amarant (tako imenovano nepravo žito), ki je seme (zrno) rastline, ki ni trava. Njegova uporaba in hranilna vrednost sta primerljivi z žiti.
Kombinirana nomenklatura EU · oznaka KN · HS 1008.90
1008 90 00
1008 90 00: Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita: druga žita
✓ Uporabna v carinski deklaraciji Podatki: Kombinirana nomenklatura EU, veljavno od 1. januar 2026 · preverjeno 24. oktober 2026
- 1008 Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita:
- 1008 90 00 Druga žita
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Carina 37 €/t standardna stopnja odvisno od države porekla
Dodatne dajatve in pristojbine 2 dodatna ukrepa Uvozni pogoji: 4 DDV splošna stopnja države članice uvoza, od 17 % do 27 %
Izračun carineIzračunaj carino in davke → Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 3
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- do 31. oktober 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 4
- Uvozni nadzorUradni nadzor - rastline
- Velja za države porekla
- Argentina, Avstralija, Bolivija, Brazilija, Čile, Nova Zelandija, Urugvaj
- Pravni akt
- Regulation 2072/19
- Uvozni nadzorNadzor uvoza ekoloških proizvodov
- Velja za države porekla
- vse države razen: Švica, Islandija, Lihtenštajn, Norveška
- Pravni akt
- Regulation 2306/21
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0692/14
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
DDV pri uvozu v državah članicah EU
Stopnja, ki jo vsaka država članica uporablja za blago s to oznako, po podatkovni zbirki Komisije Taxes in Europe. Znižana stopnja lahko zajema le del blaga z oznako: preverite nacionalno zakonodajo o DDV.
-
Avstrija 10 % znižana stopnja -
Belgija 6 % znižana stopnja -
Bolgarija 20 % -
Ciper 5 % znižana stopnja -
Češka 12 % znižana stopnja -
Danska 25 % -
Estonija 24 % -
Finska 13,5 % znižana stopnja -
Francija 5,5 % znižana stopnja -
Grčija 13 % znižana stopnja -
Hrvaška 25 % -
Irska 23 % -
Italija 4 % / 10 % znižana stopnja -
Latvija 21 % -
Litva 21 % -
Luksemburg 3 % znižana stopnja -
Madžarska 27 % -
Malta 0 % znižana stopnja -
Nemčija 7 % znižana stopnja -
Nizozemska 9 % znižana stopnja -
Poljska 5 % znižana stopnja -
Portugalska 6 % znižana stopnja -
Romunija 11 % znižana stopnja -
Slovaška 19 % znižana stopnja -
Slovenija 9,5 % znižana stopnja -
Španija 21 % -
Švedska 6 % znižana stopnja
TEDB · 30. oktober 2026
Preferencialne stopnje po državah
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 37 €/t |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| sporazum EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Ekvador | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–Egipt | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Islandija | Islandija | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | Brez carine |
| sporazum EU–Kenija | Kenija | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republika | Južnoafriška republika | Brez carine |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 32,37 EUR / t |
| sporazum EU–Čile | Čile | 27,75 EUR / t |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | 9,25 EUR / t |
Opombe
Veljavna dajatev, razen za proizvode s poreklom ali izvožene neposredno ali posredno iz Ruske federacije in Republike Belorusije, za katere se uporablja dajatev 95 €/t.
EU: mesečni uvoz · HS 1008.90
zadnjih 12 mesecev11,4 mio. €−25,6 % · prejšnjih 12 mesecev
Povprečna uvozna cena1,63 € na kg
Preferencialna stopnja18 %
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
 Indija | 4,2 mio. € | 36,5 % | −12,9 % |
 Združene države Amerike | 4,1 mio. € | 35,9 % | −48,7 % |
 Etiopija | 768 tis. € | 6,7 % | +50,3 % |
 Južnoafriška republika | 490 tis. € | 4,3 % | −13,7 % |
 Mali | 297 tis. € | 2,6 % | +7118,9 % |
 Ukrajina | 257 tis. € | 2,2 % | −14 % |
 Kanada | 239 tis. € | 2,1 % | +30 % |
 Argentina | 211 tis. € | 1,8 % | +589,5 % |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
1008.90 Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita: druga žita
Turčija 130 % Carina za tretje države 1 oznaka ZDA 1,1 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka 
Združeno kraljestvo specifična ali mešana carina Carina za tretje države 1 oznaka Kanada Brez carine Splošna stopnja (MFN) 2 oznaki 
Mehika Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka 
Brazilija Brez carine – 7,2 % Splošna stopnja (MFN) 2 oznaki · povprečje 3,6 % Argentina Brez carine – 7,2 % Splošna stopnja (MFN) 2 oznaki · povprečje 3,6 % 
Peru 6 % Splošna stopnja (MFN) 4 oznake 
Nova Zelandija Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka 
Japonska Brez carine – 3 % Splošna stopnja (MFN) 2 oznaki · povprečje 1,5 % 
Tajvan 4 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka 
GCC Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka 
Švica Brez carine Splošna stopnja (MFN) 8 oznak · 6× specifična ali mešana carina 
Norveška specifična ali mešana carina Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka 
Severna Makedonija Brez carine – 5 % Splošna stopnja (MFN) 2 oznaki · povprečje 2,5 % 
Nigerija 5 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Opombe
Opombi
1.
(A) Proizvodi, navedeni v poimenovanjih tarifnih številk tega poglavja, se uvrščajo pod te tarifne številke samo, če so v zrnu, vključno zrno v klasu ali na steblih.
(B) V to poglavje ne spadajo zrna z odstranjeno opno ali drugače obdelana zrna. Vendar riž, oluščen, brušen, poliran, glaziran, predkuhan ali lomljen, ostane uvrščen pod tar. št. 1006. Podobno se kvinoja, katere osemenje je bilo v celoti ali delno odstranjeno zaradi izločitve saponina, vendar ni bila izpostavljena nobenim drugim postopkom, še naprej uvršča pod tar. št. 1008.
2. Tar. št. 1005 ne zajema sladke koruze (poglavje 7).
Pojasnjevalne opombe h KN
Pojasnjevalne opombe Evropske komisije o uvrščanju blaga pod te oznake KN. Niso pravno zavezujoče, vendar jih carinski organi upoštevajo; dopolnjujejo pojasnjevalne opombe k HS Svetovne carinske organizacije.
Splošne opombe k poglavju
ŽITA
Splošno
Posušeno klasje žit (npr. koruze), ki so bila beljena, barvana, impregnirana ali kako drugače obdelana za okrasne namene, se uvršča pod tarifno podštevilko 0604 90 99.
Žita ostanejo uvrščena v to poglavje, čeprav so zaradi konzerviranja toplotno obdelana, kar lahko povzroči, da se zrna delno želatinirajo in včasih počijo. Delna želatinizacija (predželatinizacija) se pojavi pri postopku sušenja in zadeva le majhno količino zrn. To preoblikovanje škroba ni namen toplotne obdelave, temveč le stranski učinek. Ta obdelava se ne šteje kot „drugače obdelana“ v smislu opombe 1(B) k 10. poglavju.
Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije, UL C (prečiščeno besedilo in poznejše spremembe) · © European Union
Ta tarifna podštevilka v prejšnjih letih
Kombinirana nomenklatura vsakega leta, kot je bila objavljena v Uradnem listu: poimenovanje, dajatev za tretje države in dodatna enota.
| Leto | Poimenovanje | Dajatev za tretje države | Dopolnilna enota |
|---|---|---|---|
| 2026 | Druga žita | 37 €/t | — |
| 2025 | nespremenjeno | 37 €/t | — |
| 2024 | nespremenjeno | 37 €/t | — |
| 2023 | nespremenjeno | 37 €/t | — |
| 2022 | nespremenjeno | 37 €/t | — |
| 2021 | nespremenjeno | 37 €/t | — |
| 2020 | nespremenjeno | 37 €/t | — |
| 2019 | Other cereals | 37 €/t | — |
Oznaka KN 1008 90 00 spada pod tarifno podštevilko HS 1008.90 (ajda, proso, kanarska čužka; druga žita: druga žita).
Oznaka KN velja v Sloveniji enako kot v vseh drugih državah članicah EU.
Carina za tretje države: 37 €/t (specifična ali mešana carina).
Trgovinski sporazumi in preferencialne sheme (npr. GSP-EBA in CARIFORUM) v EU zagotavljajo ničelno carino za 114 držav porekla; standardna stopnja je 37 €/t.
Uvoz blaga tarifne podštevilke HS 1008.90 v EU (september 2025 – avgust 2026): 11,4 mio. €, kar je 26 % manj kot v predhodnih 12 mesecih; največji dobavitelj: Indija (37 %), sledi Združene države Amerike.
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah: Turčija 130 %; ZDA 1,1 %; Kanada brez carine; Mehika brez carine; Brazilija 0 %–7,2 %; Argentina 0 %–7,2 %; Peru 6 %; Nova Zelandija brez carine; Japonska 0 %–3 %; Tajvan 4 %; GCC brez carine; Švica brez carine; Severna Makedonija 0 %–5 %; Nigerija 5 %.
Uvoz blaga tarifne podštevilke 1008.90 v EU je leta 2024 znašal 112 mio. $ (vključno s trgovino med državami članicami); največji dobavitelj zunaj EU: Združene države Amerike.
Vprašanja in odgovori
Kakšna carina velja za 1008 90 00 (oznaka KN)?
Kombinirana nomenklatura EU navaja: carina za tretje države 37 €/t; dopolnilna enota: —. Preferencialne stopnje za blago iz držav s sporazumom, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Ali oznaka KN 1008 90 00 velja tudi v Sloveniji?
Da. Kombinirana nomenklatura je skupna vsem državam članicam EU, zato pri uvozu v Slovenijo velja enaka oznaka in enaka carina za tretje države kot drugod v EU.
Od kod se to blago uvaža v EU?
Največji dobavitelj zunaj EU za celotno tarifno podštevilko 1008.90 v letu 2024: Združene države Amerike (5 mio. $), na drugem mestu Indija.
Katere države imajo za 1008 90 00 nižjo carinsko stopnjo?
Preferencialno stopnjo ima pri tej oznaki 120 držav porekla, od tega 114 ničelno (podlaga med drugim: GSP-EBA, CARIFORUM, OČD). Stopnja velja le za blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu sporazuma in ima dokazilo o poreklu. Stopnjo za posamezno državo prikažete z izbiro države porekla na tej strani.