Oddelek XI: Tekstil in tekstilni izdelki

1. V ta oddelek ne spadajo:

1. (a) ščetine ali živalske dlake za izdelovanje ščetk (tar. št. 0502); konjska žima ali odpadki iz konjske žime (tar. št. 0511);

2. (b) človeški lasje ali iz njih narejeni izdelki (tar. št. 0501, 6703 ali 6704), razen tkanin za filtriranje ali precejanje, ki se uporabljajo v stiskalnicah za olje ali za podobne namene (tar. št. 5911);

3. (c) bombažni linters ali drugi rastlinski materiali iz poglavja 14;

4. (d) azbest iz tar. št. 2524 ali izdelki iz azbesta ali drugi proizvodi iz tar. št. 6812 in 6813;

5. (e) izdelki iz tar. št. 3005 ali 3006; nitka za čiščenje zob (zobna nitka), v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno, iz tar. št. 3306;

6. (f) na svetlobo občutljiv tekstil iz tar. št. 3701 do 3704;

7. (g) monofilamenti, ki merijo v prečnem prerezu več kot 1 mm, ali trakovi ali podobne oblike (npr. umetna slama), ki so široki več kot 5 mm, iz plastičnih mas (poglavje 39), ali pletenice ali materiali ali drugi košarski ali pletarski proizvodi iz takih monofilamentov ali trakov (poglavje 46);

8. (h) tkani, pleteni ali kvačkani materiali, klobučevina ali netkan tekstil, impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani s plastično maso ali iz njih narejeni izdelki, iz poglavja 39;

9. (ij) tkani, pleteni ali kvačkani materiali, klobučevina ali netkan tekstil, impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani s kavčukom ali iz njih narejeni izdelki, iz poglavja 40;

10. (k) težke kože ali kože drobnice z dlako ali volno (poglavje 41 ali 43) ali izdelki iz krzna, umetno krzno ali izdelki iz umetnega krzna, iz tar. št. 4303 ali 4304;

11. (l) izdelki iz tekstilnih materialov iz tar. št. 4201 ali 4202;

12. (m) proizvodi ali izdelki iz poglavja 48 (npr. celulozna vata);

13. (n) obutev ali deli obutve, gamaše ali dokolenice ali podobni izdelki iz poglavja 64;

14. (o) mrežice za lase ali druga pokrivala ter njihovi deli iz poglavja 65;

15. (p) izdelki iz poglavja 67;

16. (q) tekstilni materiali, prevlečeni z abrazivnimi materiali (tar. št. 6805), ogljikova vlakna ali izdelki iz ogljikovih vlaken iz tar. št. 6815;

17. (r) steklena vlakna ali izdelki iz steklenih vlaken, razen vezenin, izdelanih iz steklenih niti na vidni podlagi (poglavje 70);

18. (s) izdelki iz poglavja 94 (npr. pohištvo, posteljnina, svetilke in druga svetila);

19. (t) izdelki iz poglavja 95 (npr. igrače, rekviziti za družabne igre in šport);

20. (u) izdelki iz poglavja 96 (npr. krtače, potovalni kompleti za šivanje, patentne zadrge, trakovi za pisalne stroje, higienski vložki in tamponi, plenice in plenične predloge); ali

21. (v) izdelki iz poglavja 97.

2.

A. Proizvodi iz poglavij 50 do 55 ali iz tar. št. 5809 ali 5902 iz mešanice dveh ali več tekstilnih materialov se uvrščajo, kot da so v celoti sestavljeni iz istega tekstilnega materiala, ki po masi prevladuje nad drugim posameznim tekstilnim materialom.

Če ne prevladuje po masi noben tekstilni material, potem se blago razvršča, kakor če bi bilo v celoti iz tekstilnega materiala iz poglavja, ki je zadnje po numeričnem vrstnem redu, med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.

B. Glede na gornje pravilo se:

1. (a) ovita preja iz konjske žime (tar. št. 5110) in metalizirana preja (tar. št. 5605) obravnavata kot izdelek iz enega tekstilnega materiala, katerega masa je seštevek mas njegovih sestavin; pri uvrščanju tkanin se kovinska nit šteje kot tekstilni material;

2. (b) ustrezna tarifna številka izbere tako, da se najprej ugotovi poglavje, nato pa ustrezna tarifna številka iz tega poglavja, pri čemer ni treba upoštevati tekstilnih materialov, ki se ne uvrščajo v to poglavje;

3. (c) poglavji 54 in 55, kadar je oba treba upoštevati s kakim drugim poglavjem, štejeta kot eno poglavje;

4. (d) materiali, kadar se eno poglavje ali tarifna številka nanaša na izdelke iz različnih tekstilnih materialov, štejejo kot en tekstilni material.

C. Določbe gornjih odstavkov (A) in (B) se uporabljajo tudi za preje, navedene v spodnjih opombah 3, 4, 5 ali 6.

3.

A. Pri tem oddelku, razen izjem, navedenih v naslednjem odstavku (B), se naslednje preje (enojne, dvojne, večnitne ali pramenske) štejejo za „vrvi, vrvje, motvoze, konopce in kable“:

1. (a) iz svile ali njenih odpadkov, številke več kot 20000 deciteksov;

2. (b) iz umetnih ali sintetičnih vlaken (vključno s prejo iz dveh ali več monofilamentov iz poglavja 54), številke več kot 10000 deciteksov;

3. (c) iz prave konopolje ali lanu:

   1. 1. polirana ali glazirana, številke 1429 deciteksov ali več, ali

   2. 2. nepolirana in neglazirana, številke več kot 20000 deciteksov;

4. (d) iz kokosovega vlakna, sestavljenega iz treh ali več niti;

5. (e) iz drugih rastlinskih vlaken, številke več kot 20000 deciteksov, ali

6. (f) ojačene s kovinsko nitko.

B. Izjeme:

1. (a) preja iz volne ali druge živalske dlake in papirna preja, razen preje, ojačene s kovinsko nitko;

2. (b) prameni iz umetnih ali sintetičnih filamentov iz poglavja 55 in multifilamentna preja brez zavojev ali z manj kot 5 zavoji na meter iz poglavja 54;

3. (c) svileni katgut iz tar. št. 5006 in monofilamenti iz poglavja 54;

4. (d) metalizirana preja iz tar. št. 5605; preja, ojačena s kovinsko nitko, je opredeljena v gornjem odstavku (A)(f), in

5. (e) ženiljska preja, ovita in efektno vozličasta preja iz tar. št. 5606.

4.

A. Pri poglavjih 50, 51, 52, 54 in 55 je, razen izjem, navedenih v naslednjem odstavku (B), z izrazom „pripravljena za prodajo na drobno“ mišljena preja (enojna, dvojna, večnitna ali pramenska), navita:

1. (a) na kartone, motke, cevke ali podobne podlage, katerih masa (vključno s podlago) ne presega:

   1. 1. 85 g za prejo iz svile, njenih odpadkov ali prejo iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ali

   2. 2. 125 g za druge preje;

2. (b) v klobčiče, štrene ali štrenice, katerih masa ne presega:

   1. 1. 85 g za prejo iz umetnih ali sintetičnih filamentov, številke manj kot 3000 deciteksov, in prejo iz svile ali njenih odpadkov;

   2. 2. 125 g za vse druge preje, številke manj kot 2000 deciteksov, ali

   3. 3. 500 g za druge preje;

3. (c) v štrene ali štrenice, sestavljene iz več manjših štren ali štrenic, ki jih ločujejo ločilne niti, s katerimi so povsem ločene ena od druge, vsaka z enako maso, ne več kot:

   1. 1. 85 g za prejo iz svile, njenih odpadkov ali za prejo iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ali

   2. 2. 125 g za druge preje.

B. Izjeme:

1. (a) enojna preja iz katerega koli tekstilnega materiala, razen:

   1. 1. nebeljene enojne preje iz volne ali fine živalske dlake in

   2. 2. enojne preje iz volne ali fine živalske dlake, beljene, barvane ali tiskane, številke več kot 5000 deciteksov;

2. (b) nebeljena dvojna, večnitna ali pramenska preja:

   1. 1. iz svile ali njenih odpadkov, ne glede na način priprave, ali

   2. 2. iz drugega tekstilnega materiala, razen iz volne ali fine živalske dlake, v štrenah ali štrenicah;

3. (c) dvojna, večnitna ali pramenska preja iz svile ali njenih odpadkov, beljena, barvana ali tiskana, številke 133 deciteksov ali manj, in

4. (d) enojna, dvojna, večnitna ali pramenska preja iz kakršne koli tekstilnega materiala:

   1. 1. na križno navitih štrenah ali štrenicah, ali

   2. 2. navita na podlage ali na drug način, ki kaže njihovo uporabo v tekstilni industriji (npr. na kopsih, predilniških cevkah, motkih, stožcastih tulcih ali vretenih ali navita na motke za vezilne stroje).

5. Pri tar. št. 5204, 5401 in 5508 je z izrazom „sukanec za šivanje“ mišljena dvojna, večnitna ali pramenska preja:

1. (a) navita na podlago (npr. motke, cevke), mase (vključno s podlago) do vključno 1000 g;

2. (b) pripravljena (površinsko obdelana) za uporabo kot sukanec za šivanje; in

3. (c) s končnim „Z“ sukanjem.

6. Pri tem oddelku je z izrazom „preja visoke trdnosti“ mišljena preja, katere trdnost, izražena v cN/tex (centinjuten na teks), je večja od:

7. Pri tem oddelku so z izrazom „gotovi“ (konfekcijski) mišljeni izdelki:

1. (a) rezani v druge oblike, razen v kvadrate ali pravokotnike;

2. (b) izdelani v končni obliki, gotovi za uporabo (ali pa jih je treba samo ločiti tako, da se prereže sukanec, ki jih ločuje), brez šivanja ali druge dodelave (npr. krpe za prah, brisače, namizni prti, rute in odeje);

3. (c) razrezani na določene velikosti in z najmanj enim vroče vtisnjenim robom z vidno valjano ali stisnjeno mejo ter drugimi robovi, obdelanimi, kot je opisano v vseh ostalih pododstavkih te opombe, vendar brez materialov, katerih rezani robovi so pred osipanjem zavarovani tako, da so obšiti ali na kakšen drug enostaven način;

4. (d) porobljeni ali z zapognjenimi robovi ali z resami, zvezanimi v vozle na katerem koli robu, vendar brez materialov, katerih rezani robovi so pred osipanjem zavarovani tako, da so obšiti ali na kakšen drug enostaven način;

5. (e) rezani v določene velikosti in dodelani z ažurom;

6. (f) sešiti, zlepljeni ali kako drugače sestavljeni (razen metražnega blaga, ki je sestavljeno iz dveh ali več dolžin istega materiala, spojenih na koncih, ali metražnega blaga, sestavljenega iz dveh ali več slojev tekstilnih materialov z vmesnim polnilom ali brez);

7. (g) pleteni ali kvačkani v določene oblike in se predložijo posamično ali kot po dolžini sestavljeni deli.

8. V poglavjih 50 do 60:

1. (a) se proizvodi, izdelani po opombi 7 k temu oddelku, ne uvrščajo v poglavja 50 do 55 in 60 in, če to ni določeno drugače, tudi ne v poglavja 56 do 59 in

2. (b) v poglavja 50 do 55 in 60 se ne uvrščajo proizvodi, ki so zajeti v poglavjih 56 do 59.

9. Tkanine iz poglavij 50 do 55 obsegajo tudi materiale, ki so sestavljeni iz slojev vzporednih tekstilnih prej, postavljenih druga na drugo pod ostrim ali pravim kotom. Ti sloji so na prerezih preje vezani z lepilom ali termično.

10. Elastični izdelki, ki so sestavljeni iz tekstilnih materialov, kombiniranih z gumijastimi nitmi, se uvrščajo v ta oddelek.

11. V tem oddelku obsega izraz „impregniranje“ tudi „namakanje“.

12. V tem oddelku obsega izraz „poliamidi“ tudi „aramide“.

13. V tem oddelku in kjer je uporabno v nomenklaturi, je z izrazom elastomerna preja mišljena filamentna preja, vključno monofilament iz sintetičnega tekstilnega materiala, razen teksturirane preje, ki se pri raztezanju na trikrat večjo dolžino od prvotne ne pretrga in ki se po raztezanju na dvakrat večjo dolžino od prvotne v najmanj petih minutah vrne na ne več kot eno in polkrat večjo dolžino od njene prvotne dolžine.

14. Če ni drugače določeno, se tekstilna oblačila iz različnih tarifnih številk uvrščajo pod ustrezne tarifne številke, čeprav so pripravljena v kompletih za prodajo na drobno. V tej opombi se naziv „tekstilna oblačila“ nanaša na tar. št. 6101 do 6114 in 6201 do 6211.

15. Ob upoštevanju opombe 1 k oddelku XI se tekstil, oblačila in drugi tekstilni izdelki, ki vsebujejo kemične, mehanske ali elektronske komponente za dodatno funkcionalnost, ne glede na to, ali so vključene kot vgrajene komponente ali vsebovane v vlaknih ali materialu, uvrščajo pod ustrezne tarifne številke iz oddelka XI, pod pogojem, da ohranijo bistveni značaj blaga iz tega oddelka.

1. V tem oddelku in po vsej ostali nomenklaturi je z naslednjimi izrazi mišljeno:

1. (a) „Nebeljena (surova) preja“:

   preja, ki:

   1. 1. ima naravno barvo svojih vlaken in ni beljena, barvana (v masi ali ne) ali tiskana, ali

   2. 2. je nedoločne barve („siva preja“), izdelana iz razvlaknjenih tekstilnih surovin.

      Taka preja je lahko obdelana z brezbarvnim sredstvom ali neobstojno barvo (ki izgine po običajnem pranju z milom), pri umetnih ali sintetičnih vlaknih pa obdelana v masi s sredstvom za matiranje (npr. s titanovim dioksidom).

2. (b) „Beljena preja“:

   preja, ki:

   1. 1. je bila v postopku beljenja, izdelana iz beljenih vlaken ali, razen če ni določeno drugače, obarvana v belo (v masi ali ne) ali obdelana z belo apreturo;

   2. 2. je sestavljena iz mešanice nebeljenih in beljenih vlaken, ali

   3. 3. je dvojna, večnitna ali pramenska in je sestavljena iz nebeljene in beljene preje.

3. (c) „Barvana preja (barvana ali tiskana)“:

   preja, ki:

   1. 1. je barvana (v masi ali ne), razen z belo ali neobstojno barvo, ali tiskana ali izdelana iz barvanih ali tiskanih vlaken;

   2. 2. je sestavljena iz mešanice barvanih vlaken različnih barv ali mešanice nebeljenih ali beljenih vlaken z barvanimi vlakni (melirane ali mešane preje), ali je tiskana v eni ali več barvah v razmakih, da bi se dobile pike;

   3. 3. se dobi iz česanih trakov ali predpreje, ki so tiskani, ali

   4. 4. je dvojna, večnitna ali pramenska in je sestavljena iz nebeljene ali beljene preje in barvane preje.

   Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za monofilamente, trakove in podobne izdelke iz poglavja 54.

4. (d) „Nebeljene tkanine“:

   tkanine, izdelane iz nebeljene preje, ki niso beljene, barvane ali tiskane. Take tkanine so lahko izdelane z brezbarvnim sredstvom ali neobstojno barvo.

5. (e) „Beljene tkanine“:

   tkanine, ki:

   1. 1. so beljene ali, če ni določeno drugače, obarvane v belo ali imajo belo apreturo, v metraži;

   2. 2. so iz beljene preje, ali

   3. 3. so iz nebeljene in beljene preje.

6. (f) „Barvane tkanine“:

   tkanine, ki:

   1. 1. so obarvane samo z eno barvo, razen z belo (če to ni določeno drugače), ali so obdelane z barvno apreturo, razen bele (če ni določeno drugače), v metraži, ali

   2. 2. so iz preje, enakomerno obarvane z eno barvo.

7. (g) „Tkanine iz prej različnih barv“:

   tkanine (razen tiskanih tkanin), ki:

   1. 1. so iz prej različnih barv ali preje raznih odtenkov iste barve (razen naravne barve vlaken, iz katerih je sestavljena preja);

   2. 2. so iz nebeljene ali beljene preje in barvane preje, ali

   3. 3. so iz melirane ali večbarvne preje.

      (V nobenem primeru se ne upošteva preje, ki je vtkana v robove in konce metražnega blaga).

8. (h) „Tiskane tkanine“:

   tkanine, ki so tiskane v metraži, izdelane iz preje različnih barv ali ne.

   (Za tiskane tkanine se štejejo tudi tkanine, ki so dezenirane s ščetko ali pršilom, transfer tiskanjem, kosmičenjem ali batikom).

   Postopek mercerizacije ne vpliva na uvrščanje prej ali tkanin v gornje skupine.

   Definicije od (d) do (h) zgoraj smiselno veljajo tudi za pletene ali kvačkane materiale.

9. (ij) „Platnova vezava“:

   struktura tkanine, v kateri gre vsaka nit votka izmenično nad in pod naslednjimi nitmi osnove, vsaka nit osnove pa gre izmenično nad in pod naslednjimi nitmi votka.

2.

A. Izdelki iz poglavij 56 do 63, ki vsebujejo dva ali več tekstilnih materialov, se štejejo, da sestoje v celoti iz tistega tekstilnega materiala, ki bi se izbral v skladu z opombo 2 k temu oddelku za uvrščanje izdelkov iz poglavij 50 do 55 ali tar. št. 5809, ki so iz istih tekstilnih materialov.

B. Pri uporabi tega pravila:

1. (a) se po potrebi pri uvrščanju upošteva samo tisti del materiala, na podlagi katerega se opravi uvrščanje po splošnem pravilu 3;

2. (b) pri tekstilnih izdelkih, ki so sestavljeni iz podlage iz tekstilnega materiala in sprednje strani (lice) iz lasaste površine ali zankami, se podlaga ne upošteva;

3. (c) pri vezenih izdelkih iz tar. št. 5810 se upošteva samo osnovni material. Vezenine brez vidne osnove in iz njih narejeni izdelki pa se uvrščajo samo po sukancu za vezenje.