Kombinirana nomenklatura EU · oznaka KN · HS 3825.50
3825 50 00: Odpadki od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju
✓ Uporabna v carinski deklaraciji Podatki: Kombinirana nomenklatura EU, veljavno od 1. januar 2026 · preverjeno 24. oktober 2026
- 3825 Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; komunalni odpadki; kanalizacijsko blato; drugi odpadki navedeni v opombi 6 k temu poglavju:
- 3825 50 00 Odpadki od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 3
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- do 31. oktober 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 3
- Uvozni nadzorKontrola uvoza – odpadkov
- Velja za države porekla
- vse države
- Pravni akt
- Regulation 1157/24
- Dokumenti
- C672 Opisni list, ki je priložen pošiljkam odpadkov, kot je navedeno v Uredba (EU) 2024/1157 - Člen 18 in Priloga VII
- C669 Prijavni dokument iz Uredba (EU) 2024/1157 - Člen 5 in Priloga IA
- Y923 Za proizvod ne veljajo določbe Uredba (EU) 2024/1157
- C670 Transportni dokument iz Uredba (EU) 2024/1157 - Člen 5 in Priloga IB
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0692/14
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
Izvozni ukrepi 2
Prepovedi, dovoljenja, kontrole in sankcije, ki veljajo, ko to blago zapusti EU.
| Izvozni ukrepi | Namembni kraj | Pravni akt | Veljavnost |
|---|---|---|---|
| Kontrola izvoza – odpadkov | Avstralija, Kanada, Švica, Čile, Kolumbija, Kostarika, Združeno kraljestvo, Izrael, Islandija, Japonska, Južna Koreja, Lihtenštajn, Mehika, Norveška, Nova Zelandija, Turčija, Združene države Amerike | Regulation 1157/24 | 21. maj 2026 |
| Kontrola izvoza – odpadkov | All third countries (razen Avstralija, Kanada, Švica, Čile, Kolumbija, Kostarika, Združeno kraljestvo, Izrael, Islandija, Japonska, Južna Koreja, Lihtenštajn, Mehika, Norveška, Nova Zelandija, Turčija, Združene države Amerike) | Regulation 1157/24 | 21. maj 2026 |
Podatki TARIC na dan 26. oktober 2026
DDV pri uvozu v državah članicah EU
Stopnja, ki jo vsaka država članica uporablja za blago s to oznako, po podatkovni zbirki Komisije Taxes in Europe. Znižana stopnja lahko zajema le del blaga z oznako: preverite nacionalno zakonodajo o DDV.
-
Avstrija 20 %
-
Belgija 21 %
-
Bolgarija 20 %
-
Ciper 19 %
-
Češka 21 %
-
Danska 25 %
-
Estonija 24 %
-
Finska 25,5 %
-
Francija 20 %
-
Grčija 24 %
-
Hrvaška 25 %
-
Irska 23 %
-
Italija 22 %
-
Latvija 21 %
-
Litva 21 %
-
Luksemburg 17 %
-
Madžarska 27 %
-
Malta 18 %
-
Nemčija 19 %
-
Nizozemska 21 %
-
Poljska 23 %
-
Portugalska 23 %
-
Romunija 21 %
-
Slovaška 23 %
-
Slovenija 22 %
-
Španija 21 %
-
Švedska 25 %
TEDB · 26. oktober 2026
Preferencialne stopnje po državah
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 6,5 % |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| GSP - Splošne določbe | Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kenija in še 6Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kenija, Kongo - Brazzaville, Mikronezija, Nigerija, Niue, Tadžikistan, Vanuatu | Brez carine |
| GSP+ (posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje) | Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija in še 4Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan, Šrilanka, Uzbekistan, Zelenortski otoki | Brez carine |
| Srednja Amerika | Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragva, Panama, Salvador | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Evropski gospodarski prostor | Islandija, Lihtenštajn, Norveška | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| carinska unija EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Švica | Švica | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Čile | Čile | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Alžirija | Alžirija | Brez carine |
| sporazum EU–Egipt | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Ferski otoki | Ferski otoki | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Mehika | Mehika | Brez carine |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Sirija | Sirija | Brez carine |
| sporazum EU–Tunizija | Tunizija | Brez carine |
| carinska unija EU–Turčija | Turčija | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Združene države Amerike | Združene države Amerike | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republika | Južnoafriška republika | Brez carine |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 5,2 % |
EU: mesečni uvoz · HS 3825.50
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
| 391 tis. € | 94,4 % | +8,8 % | |
| 16 tis. € | 3,9 % | +6127,6 % | |
| 4 tis. € | 1 % | −95,9 % | |
| 888 € | 0,2 % | +448,1 % | |
| 726 € | 0,2 % | −92,4 % | |
| 316 € | 0,1 % | — | |
| 214 € | 0,1 % | +7033,3 % | |
| 199 € | 0 % | −98,8 % |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) izolirani kemično opredeljeni elementi ali spojine, razen:
1. umetnega grafita (tar. št. 3801);
2. insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev proti klitju, rastnih regulatorjev rastlin, sredstev za dezinfekcijo in podobnih proizvodov, pripravljenih v oblikah, opisanih pod tar. št. 3808;
3. proizvodov, pripravljenih kot polnila za gasilne aparate ali pripravljenih v gasilnih granatah (tar. št. 3813);
4. certificiranih referenčnih materialov, navedenih v opombi 2 spodaj;
5. proizvodov, navedenih v opombi 3(a) ali 3(c) spodaj;
(b) mešanice kemikalij z živili ali drugimi snovmi, ki imajo hranilno vrednost in se uporabljajo pri pripravljanju hrane za ljudi (običajno tar. št. 2106);
(c) proizvodi iz tar. št. 2404;
(d) žlindre, pepeli in ostanki (vključno z blatom, razen kanalizacijskega blata), ki vsebujejo kovine, arzen ali njune spojine in ustrezajo zahtevam iz opombe 3(a) ali 3(b) k poglavju 26 (tar. št. 2620);
(f) izrabljeni katalizatorji, ki se uporabljajo za pridobivanje navadnih kovin ali njihovih spojin (tar. št. 2620), izrabljeni katalizatorji take vrste, da se uporabljajo predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 7112), ali katalizatorji, ki vsebujejo kovine ali zlitine in so v oblikah, npr. finega prahu, tkane gaze (oddelek XIV ali XV).
2.
A. Pri tar. št. 3822 izraz „certificirani referenčni materiali“ pomeni referenčne materiale, ki imajo priložen certifikat, v katerem so navedene vrednosti certificirane lastnosti, metode za izračun teh vrednosti in stopnjo gotovosti, ki se nanaša na vsako vrednost in ki je primerna za analize, umeritvene ali referenčne namene.
B. Z izjemo izdelkov iz poglavij 28 ali 29 bo pri uvrščanju certificiranih referenčnih materialov imela tar. št. 3822 prednost pred katero koli tarifno številko v nomenklaturi.
3. Tar. št. 3824 obsega tudi naslednje proizvode, ki se ne smejo uvrščati pod katero koli drugo tarifno številko te nomenklature:
(a) kultivirane kristale (razen optičnih elementov), ki imajo vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali halogenov alkalijskih ali zemeljskoalkalijskih kovin;
(b) patočno olje; dipelovo olje;
(c) proizvode za brisanje črnila, pakirane za prodajo na drobno;
(d) proizvode za popravljanje matric, druge korekturne tekočine in korekturne trakove (razen tistih pod tarifno številko 9612), pakirane za prodajo na drobno; in
(e) taljive keramične proizvode za določanje temperature v pečeh (npr. Segerjeve stožce).
4. Z izrazom „komunalni odpadki“ so v celi nomenklaturi mišljeni odpadki, ki se zberejo v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah, bolnicah, trgovinah, pisarnah, itn., smeti pometene s cest in pločnikov, kot tudi odpadki z gradbišč in ostanki rušenja. V glavnem vsebujejo veliko različnih materialov, kot so plastika, guma, les, papir, tkanine, steklo, kovine, hrana, polomljeno pohištvo in drugi poškodovani ali odvrženi predmeti. Izraz „komunalni odpadki“ pa ne zajema:
(a) posameznih materialov ali predmetov, ločenih od drugih odpadkov, kot so odpadki iz plastike, gume, lesa, papirja, tkanin, stekla ali kovin, električni in elektronski odpadki in ostanki (vključno z rabljenimi baterijami), ki se uvrščajo pod ustrezne tarifne številke v nomenklaturi;
(b) industrijskih odpadkov;
(c) odpadnih farmacevtskih izdelkov, kot so navedeni v opombi 4(k) k poglavju 30, ali
(d) kliničnih odpadkov, kot so navedeni v opombi 6(a) spodaj.
5. Pri tar. št. 3825 je z izrazom „kanalizacijsko blato“ mišljeno blato, ki izhaja iz mestnih čistilnih naprav (naprav za obdelavo odpadnih vod) in vsebuje nepredelano blato, odplake in nestabilizirano blato. Stabilizirano blato, primerno za uporabo kot gnojilo, je pri tem izključeno (poglavje 31).
6. Pri tar. št. 3825 se izraz „drugi odpadki“ nanaša na:
(a) klinične odpadke, kar zajema kontaminirane odpadke, ki izhajajo iz medicinskih postopkov raziskovanja, diagnosticiranja, zdravljenja ali drugih medicinskih, kirurških, zobozdravniških ali veterinarskih postopkov, ki pogosto vsebujejo patogene in farmacevtske snovi in zahteva posebne postopke odstranjevanja (na primer umazana oblačila, uporabljene rokavice in uporabljene injekcijske igle);
(b) odpadna organska topila;
(c) odpadke od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju; in
(d) druge odpadke kemijske in sorodnih industrij.
Izraz „drugi odpadki“ pa se ne nanaša na odpadke, ki sestojijo pretežno iz olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (tar. št. 2710).
7. Pri tar. št. 3826 pomeni pojem „biodizel“ monoalkilne estre maščobnih kislin, ki se uporabljajo kot gorivo, in so pridobljeni iz rabljenih ali nerabljenih živalskih, rastlinskih ali mikrobnih maščob in olj.
Opombi k podštevilkam
1. Tar. podšt. 380852 in 380859 zajemata samo blago iz tar. št. 3808, ki vsebuje eno ali več naslednjih substanc: alaklor (ISO); aldikarb (ISO); aldrin (ISO); azinfos-metil (ISO); binapakril (ISO); kamfeklor (ISO) (toksafen); kaptafol (ISO); karbofuran (ISO); klordan (ISO); klordimeform (ISO); klorobenzilat (ISO); DDT (ISO) (klofenotan (INN), 1,1,1-trikloro-2,2-bis(p-klorofenil)etan); dieldrin (ISO, INN); 4,6-dnitro-o-krezol (DNOC (ISO)) ali njegove soli; dinozeb (ISO), njegove soli ali estri; endosulfan (ISO); etilendibromid (ISO) (1,2-dibromoetan); etilen diklorid (ISO) (1,2-dikloroetan); fluoroacetamid (ISO); heptaklor (ISO); heksaklorobenzen (ISO); 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)), vključno lindan (ISO, INN); živosrebrove spojine; metamidof (ISO); monokrotof (ISO); oksiran (etilenoksid); paration (ISO); parationmetil (ISO) (metil-paration); pentaklorofenol (ISO), njegove soli ali estri; perfluooktan sulfonska kislina in njene soli; perfluorooktan sulfonamidi; perfluorooktan sulfonil fluorid; fosfamidon (ISO); 2,4,5-T (ISO) 2,4,5-triklorofenoksiocetna kislina), njene soli ali estri; tributilkositrove spojine; triklorfon (ISO).
2. Tar. podšt. 380861 do 380869 zajemajo samo blago iz tar. št. 3808, ki vsebuje alfa-cipermetrin (ISO), bendiokarb (ISO), bifentrin (ISO), klorfenapir (ISO), ciflutrin (ISO), deltametrin (INN, ISO), etofenproks (INN), fenitrotion (ISO), lambda-cihalotrin (ISO), malation (ISO), pirimifos-metil (ISO) ali propoksur (ISO).
3. Tar. podšt. 382481 do 382489 zajemajo samo mešanice in preparate, ki vsebujejo eno ali več naslednjih substanc: oksiran (etilen oksid); polibromirane bifenile (PBB); poliklorirane bifenile (PCB); poliklorirane terfenile (PCT); tris(2,3-dibromopropil) fosfat; aldrin (ISO); kamfeklor (ISO) (toksafen); klordan (ISO); klordekon (ISO); DDT (ISO) (klofenotan (INN); 1,1,1-trikloro-2,2-bis(p-klorofenil)etan); dieldrin (ISO, INN); endosulfan (ISO); endrin (ISO); heptaklor (ISO); mireks (ISO); 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)); vključno lindan (ISO, INN); pentaklorobenzen (ISO); heksaklorobenzen (ISO); perfluorooktan sulfonsko kislino in njene soli; perfluorooktan sulfonamide; perfluorooktan sulfonil fluorid; tetra-, penta-, heksa-, hepta- ali oktabromodifenil etre; kratkoverižne klorirane parafine.
Kratkoverižni klorirani parafini so mešanice spojin s stopnjo kloriranja več kot 48 mas. % in naslednjo molekularno formulo: CxH(2x-y+2)Cly, pri čemer velja x=10 – 13 in y= 1 – 13.
4. Pri tar. podšt. 382541 in 382549 so „odpadna organska topila“ odpadki, ki vsebujejo pretežno organska topila, neprimerna za nadaljnjo uporabo, za katero je namenjen osnovni izdelek, ne glede na to, ali so namenjeni za ponovno pridobivanje topil.
Ta tarifna podštevilka v prejšnjih letih
Kombinirana nomenklatura vsakega leta, kot je bila objavljena v Uradnem listu: poimenovanje, dajatev za tretje države in dodatna enota.
| Leto | Poimenovanje | Dajatev za tretje države | Dopolnilna enota |
|---|---|---|---|
| 2026 | Odpadki od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju | 6,5 % | — |
| 2025 | nespremenjeno | 6,5 % | — |
| 2024 | nespremenjeno | 6,5 % | — |
| 2023 | nespremenjeno | 6,5 % | — |
| 2022 | nespremenjeno | 6,5 % | — |
| 2021 | nespremenjeno | 6,5 % | — |
| 2020 | nespremenjeno | 6,5 % | — |
| 2019 | Wastes of metal-pickling liquors, hydraulic fluids, brake fluids and anti-freeze fluids | 6,5 % | — |
Kombinirana nomenklatura EU tarifne podštevilke HS 3825.50 (odpadki od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in…) ne deli naprej: 3825 50 00 je edina oznaka.
Oznaka KN velja v Sloveniji enako kot v vseh drugih državah članicah EU.
Carina za tretje države: 6,5 %; količina se navaja v enoti —.
152 držav porekla ima v EU namesto standardne stopnje 6,5 % preferencialno carinsko stopnjo (podlaga: na primer GSP-EBA ali CARIFORUM); pri 148 od njih je carina ničelna.
Uvoz blaga tarifne podštevilke HS 3825.50 v EU je v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026) znašal 414,8 tis. €, kar je 16 % manj kot v predhodnih 12 mesecih, povprečna cena je bila 0,10 € za kg; največji dobavitelj: Švica (94 %), sledi Norveška.
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah: Turčija 6,5 %; ZDA brez carine; Združeno kraljestvo brez carine; Kanada 6,5 %; Mehika brez carine; Brazilija 12,6 %; Argentina 12,6 %; Peru brez carine; Nova Zelandija brez carine; Japonska 2,6 %; Tajvan 5 %; GCC 5 %; Švica brez carine; Norveška brez carine; Severna Makedonija 25 %; Nigerija 10 %.
Uvoz blaga tarifne podštevilke 3825.50 v EU je leta 2024 znašal 5 mio. $ (vključno s trgovino med državami članicami); največji dobavitelj zunaj EU: Švica.
Vprašanja in odgovori
Kakšna carina velja za 3825 50 00 (oznaka KN)?
Kombinirana nomenklatura EU navaja: carina za tretje države 6,5 %; dopolnilna enota: —. Preferencialne stopnje za blago iz držav s sporazumom, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Ali oznaka KN 3825 50 00 velja tudi v Sloveniji?
Da. Kombinirana nomenklatura je skupna vsem državam članicam EU, zato pri uvozu v Slovenijo velja enaka oznaka in enaka carina za tretje države kot drugod v EU.
Od kod se to blago uvaža v EU?
Največji dobavitelj zunaj EU za celotno tarifno podštevilko 3825.50 v letu 2024: Švica (292 tis. $), na drugem mestu Srbija.
Katere države imajo za 3825 50 00 nižjo carinsko stopnjo?
Preferencialno stopnjo ima pri tej oznaki 152 držav porekla, od tega 148 ničelno (podlaga med drugim: GSP-EBA, CARIFORUM, OČD). Stopnja velja le za blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu sporazuma in ima dokazilo o poreklu. Stopnjo za posamezno državo prikažete z izbiro države porekla na tej strani.