7004 · Vlečeno ali pihano steklo, v obliki listov ali plošč s plastjo za absorpcijo, refleksijo ali proti refleksiji ali brez nje, toda drugače neobdelano
Glede definicije pojma „obdelano“ glej tudi opombo 2(a) k temu poglavju.
Kombinirana nomenklatura EU · oznaka KN · HS 7004.90
Vlečeno ali pihano ploščato steklo, drugo
✓ Uporabna v carinski deklaraciji Podatki: Kombinirana nomenklatura EU, veljavno od 1. januar 2026 · preverjeno 24. oktober 2026
Uvoz: EU
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Prepovedi, dovoljenja, kontrole in sankcije, ki veljajo, ko to blago zapusti EU.
| Izvozni ukrepi | Namembni kraj | Pravni akt | Veljavnost |
|---|---|---|---|
| Kontrola izvozaRežim sankcij: Russia | Rusija | Regulation 0833/14 | 26. junij 2024 |
| Kontrola izvozaRežim sankcij: Belarus | Belorusija | Regulation 0765/06 | 25. februar 2025 |
| Izvozno pooblastilo (dvojna raba) | All third countries | Regulation 2003/25 | 15. november 2025 |
Podatki TARIC na dan 26. oktober 2026
Stopnja, ki jo vsaka država članica uporablja za blago s to oznako, po podatkovni zbirki Komisije Taxes in Europe. Znižana stopnja lahko zajema le del blaga z oznako: preverite nacionalno zakonodajo o DDV.
TEDB · 26. oktober 2026
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 3 % |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| GSP - Splošne določbe | Cookovi otoki, Indonezija, Kenija, Kongo - Brazzaville in še 6Cookovi otoki, Indonezija, Kenija, Kongo - Brazzaville, Mikronezija, Nigerija, Niue, Sirija, Tadžikistan, Vanuatu | Brez carine |
| GSP+ (posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje) | Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija in še 4Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan, Šrilanka, Uzbekistan, Zelenortski otoki | Brez carine |
| Srednja Amerika | Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragva, Panama, Salvador | Brez carine |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Evropski gospodarski prostor | Islandija, Lihtenštajn, Norveška | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| carinska unija EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Švica | Švica | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Čile | Čile | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Alžirija | Alžirija | Brez carine |
| sporazum EU–Ekvador | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–Egipt | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Ferski otoki | Ferski otoki | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Mehika | Mehika | Brez carine |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Tunizija | Tunizija | Brez carine |
| carinska unija EU–Turčija | Turčija | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Združene države Amerike | Združene države Amerike | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republika | Južnoafriška republika | Brez carine |
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
| 1,5 mio. € | 32,4 % | +91 % | |
| 1,1 mio. € | 25 % | +21,5 % | |
| 792 tis. € | 17,5 % | −28,3 % | |
| 387 tis. € | 8,5 % | +3,1 % | |
| 195 tis. € | 4,3 % | −54,2 % | |
| 188 tis. € | 4,1 % | +2021,1 % | |
| 119 tis. € | 2,6 % | −10,8 % | |
| 86 tis. € | 1,9 % | −57,8 % |
7004.90 Vlečeno ali pihano steklo, v obliki listov ali plošč: drugo steklo
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) izdelki iz tar. št. 3207 (npr. steklasti emajli in glazure, zdrobljeno steklo, drugo steklo v prahu, granulah ali luskinah);
(b) izdelki iz poglavja 71 (npr. imitacija nakita);
(c) kabli iz optičnih vlaken iz tar. št. 8544, električni izolatorji (tar. št. 8546) in deli iz izolirnega materiala (tar. št. 8547);
(d) sprednja vetrobranska stekla, zadnja okna in druga okna, uokvirjena ali ne, za vozila iz poglavij 86 do 88;
(e) sprednja vetrobranska stekla, zadnja okna in druga okna, uokvirjena ali ne, z vgrajeno napravo za gretje ali drugo električno ali elektronsko napravo, za vozila iz poglavij 86 do 88;
(f) optična vlakna, optično obdelani optični deli, injekcijske brizgalke, umetne oči, termometri, barometri, hidrometri ali drugi izdelki iz poglavja 90;
(g) svetilke in druga svetila, svetlobni znaki in reklame, svetlobne plošče z imeni ipd., s fiksiranim stalnim svetlobnim virom, in njihovi deli iz tar. št. 9405;
(h) igrače, rekviziti za družabne igre in šport, okraski za novoletne jelke in drugi izdelki iz poglavja 95 (pri tem so izključena steklena očesa brez mehanizma za punčke ali za druge izdelke iz poglavja 95), ali
(ij) gumbi, termovke, pršila za dišave ipd. ter drugi izdelki iz poglavja 96.
2. Pri tar. št. 7003, 7004 in 7005;
(a) se steklo ne šteje za obdelano, če je bilo podvrženo kakršnemu koli postopku pred popuščanjem;
(b) rezanje stekla v določene oblike ne vpliva na uvrščanje stekla v obliki plošč ali listov;
(c) je z izrazom „absorbcijska, refleksijska ali ne-refleksijska plast“ mišljen mikroskopsko tanek premaz – prevleka iz kovinske spojine ali kemične spojine (npr. kovinski oksid), ki absorbira, npr. infrardečo svetlobo ali zboljšuje refleksijsko kakovost stekla, zadrži pa stopnjo prozornosti ali prosojnosti; ali prepreči refleksijo na površini stekla.
3. Izdelki, navedeni pod tar. št. 7006, se uvrščajo pod to tarifno številko, ne glede na to, ali so gotovi izdelki ali ne.
4. Pri tar. št. 7019 je z izrazom „steklena volna“ mišljena:
(a) mineralna volna, ki vsebuje 60 mas. % ali več silicijevega dioksida (SiO2);
(b) mineralna volna, ki vsebuje manj kot 60 mas. % silicijevega dioksida (SiO2), vendar vsebuje več kot 5 mas. % kakega alkalnega oksida (K2O ali Na2O) ali več kot 2 mas. % borovega oksida (B2O3).
Mineralna volna, ki ne izpolnjuje teh pogojev, se uvršča pod tar. št. 6806.
5. Po vsej nomenklaturi sta z izrazom „steklo“ mišljena tudi taljeni kremen in drug taljeni silicijev dioksid.
Pojasnjevalne opombe Evropske komisije o uvrščanju blaga pod te oznake KN. Niso pravno zavezujoče, vendar jih carinski organi upoštevajo; dopolnjujejo pojasnjevalne opombe k HS Svetovne carinske organizacije.
Glede definicije pojma „obdelano“ glej tudi opombo 2(a) k temu poglavju.
Splošno
Izraz „optično steklo“ pomeni različne vrste posebnih stekel, ki se uporabljajo za proizvodnjo optičnih instrumentov, ki se uporabljajo predvsem v fotografiji, astronomiji, mikroskopiji, navigaciji, sistemih na orožju (teleskopski namerilniki itd.), laboratorijski opremi in za izdelavo nekaterih vrst optičnih leč za korekcijo vida. Obstaja veliko število vrst optičnega stekla, vendar je njihova skupna značilnost izjemna prozornost in jasnost, čeprav so včasih zatemnjena tako, da absorbirajo določene frekvence vidne svetlobe ali jih prepuščajo le v majhni meri. Ta stekla so dovršeno homogena (npr. običajno brez mehurčkov ali nepravilnosti) in imajo refrakcijski indeks in razpršilnost, ki nista lastni drugim vrstam stekla.
Za liste stekla, uokvirjene v lesene, kovinske itd. okvirje se šteje, da so izgubili naravo stekla in se uvrščajo pod različne tarifne številke, taki primeri so:
1. skupaj z uokvirjenimi slikami (tarifnih številk 4414 00, 8306 itd.);
2. skupaj s stroji in vozili (oddelek XVI ali XVII);
3. za vrata (razen steklenih vrat prhe iz tarifne številke 7020), okna stavb itd. (tarifne številke 4418, 7610 itd.).
Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije, UL C (prečiščeno besedilo in poznejše spremembe) · © European Union
Kombinirana nomenklatura vsakega leta, kot je bila objavljena v Uradnem listu: poimenovanje, dajatev za tretje države in dodatna enota.
| Leto | Poimenovanje | Dajatev za tretje države | Dopolnilna enota |
|---|---|---|---|
| 2026 | optično steklo | 3 % | m2 |
| 2025 | nespremenjeno | 3 % | m2 |
| 2024 | nespremenjeno | 3 % | m2 |
| 2023 | nespremenjeno | 3 % | m2 |
| 2022 | nespremenjeno | 3 % | m2 |
| 2021 | nespremenjeno | 3 % | m2 |
| 2020 | nespremenjeno | 3 % | m2 |
| 2019 | Optical glass | 3 % | m2 |
Kombinirana nomenklatura EU tarifno podštevilko HS 7004.90 (vlečeno ali pihano steklo, v obliki listov ali plošč: drugo steklo) razdeli na 2 oznaki; 7004 90 10 je ena izmed njih.
Oznaka KN velja v Sloveniji enako kot v vseh drugih državah članicah EU.
Carina za tretje države: 3 %; količina se navaja v enoti m2.
152 držav porekla ima v EU namesto standardne stopnje 3 % preferencialno carinsko stopnjo (podlaga: na primer GSP-EBA ali CARIFORUM); pri 152 od njih je carina ničelna.
Uvoz blaga tarifne podštevilke HS 7004.90 – vlečeno ali pihano ploščato steklo, drugo – v EU je v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026) znašal 4,5 mio. €, kar je 2 % več kot v predhodnih 12 mesecih, povprečna cena je bila 1,70 € za kg; največji dobavitelj: Južna Koreja (32 %), sledi Kitajska.
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah: Turčija 3 %; ZDA 0 %–5 %; Združeno kraljestvo brez carine; Kanada brez carine; Mehika 15 %; Brazilija 9 %; Argentina 9 %; Peru brez carine; Nova Zelandija brez carine; Japonska brez carine; Tajvan 8 %; GCC 5 %; Švica brez carine; Norveška brez carine; Severna Makedonija 3 %–5 %; Nigerija 20 %.
Uvoz blaga tarifne podštevilke 7004.90 v EU je leta 2024 znašal 10 mio. $ (vključno s trgovino med državami članicami).
Kombinirana nomenklatura EU navaja: carina za tretje države 3 %; dopolnilna enota: m2. Preferencialne stopnje za blago iz držav s sporazumom, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Da. Kombinirana nomenklatura je skupna vsem državam članicam EU, zato pri uvozu v Slovenijo velja enaka oznaka in enaka carina za tretje države kot drugod v EU.
Preferencialno stopnjo ima pri tej oznaki 152 držav porekla, od tega 152 ničelno (podlaga med drugim: GSP-EBA, CARIFORUM, OČD). Stopnja velja le za blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu sporazuma in ima dokazilo o poreklu. Stopnjo za posamezno državo prikažete z izbiro države porekla na tej strani.