8540.91.00: Glühkathoden-, Kaltkathoden- oder: andere Kathodenstrahlröhren, von Kathodenstrahlröhren

1. V to poglavje ne spadajo:

1. (a) električno ogrevane odeje, posteljne blazine, blazine za stopala ipd.; električno ogrevana obleka, obutev in blazinice za ušesa ter drugi električno ogrevani predmeti, ki jih ljudje nosijo ali se vanje zavijajo;

2. (b) stekleni izdelki iz tar. št. 7011;

3. (c) stroji in aparati iz tar. št. 8486;

4. (d) sesalniki za uporabo v medicini, kirurgiji, zobozdravstvu ali veterini (tar. št. 9018), ali

5. (e) električno ogrevano pohištvo iz poglavja 94.

2. Tar. št. 8501 do 8504 ne obsegajo blaga, navedenega pod tar. št. 8511, 8512, 8540, 8541 ali 8542.

Usmerniki z živosrebrovo paro v kovinskem rezervoarju pa se uvrščajo pod tar. št. 8504.

3. Pod tar. št. 8507 izraz „električni akumulatorji“ vključuje akumulatorje s pomožnimi sestavnimi deli, ki prispevajo k funkciji akumulatorja za skladiščenje in dobavo energije ali ga ščitijo pred poškodbami, kot so električni priključki, naprave za nadzor temperature (npr. termistorji) in zaščitne naprave električnega kroga. Vključujejo lahko tudi del zaščitnega ohišja izdelkov, za katere so namenjene.

4. Tar. št. 8509 obsega samo elektromehanske stroje, ki se navadno uporabljajo v gospodinjstvu:

1. (a) loščilci za pod, stroji za mletje in mešanje hrane, sokovniki za sadje in vrtnine, ne glede na maso;

2. (b) druge stroje, če njihova masa ne presega 20 kg. Ta tarifna številka pa ne obsega ventilatorjev in ventilacijskih ali recirkulacijskih kuhinjskih odstranjevalnikov vonja z vgrajenim ventilatorjem, ki imajo filtre ali ne (tar. št. 8414), centrifugalnih sušilnikov perila (tar. št. 8421), pomivalnih strojev (tar. št. 8422), pralnih strojev za gospodinjstvo (tar. št. 8450), strojev za likanje z valji ali na drug način (tar. št. 8420 ali 8451), šivalnih strojev (tar. št. 8452), električnih škarij (tar. št. 8467) in elektrotermičnih aparatov (tar. št. 8516).

5. Za namene tar. št. 8517 izraz „pametni telefoni“ pomeni telefone za mobilno telefonijo, opremljene z mobilnim operacijskim sistemom, namenjenim za opravljanje funkcij stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, npr. prenos s strežnika in zagon več aplikacij hkrati, vključno z aplikacijami drugih ponudnikov, ki vključujejo ali ne druge zmožnosti, kot so digitalne kamere in sistemi navigacijskih pripomočkov.

6. Za namene tar. št. 8523:

1. (a) so z izrazom „polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem“ (npr. „bliskovne pomnilniške kartice ali bliskovne elektronske pomnilniške kartice“) mišljeni pomnilniki s priključno vtičnico, ki imajo v skupnem ohišju enega ali več bliskovnih pomnilnikov (na primer „FLASH E²PROM“), v obliki integriranega vezja, vgrajenega na ploščo s tiskanim vezjem. Vsebujejo lahko krmilnik v obliki integriranega vezja in posamezne pasivne sestavne dele, kot so kondenzatorji in upori;

2. (b) izraz „pametne kartice“ se nanaša na kartice, ki imajo vgrajeno eno ali več elektronskih integriranih vezij (mikroprocesor, dinamični pomnilnik (RAM) ali bralni pomnilnik (ROM)) v obliki čipa. Te kartice so lahko opremljene s kontakti, magnetnim trakom ali z integrirano anteno, vendar ne vsebujejo drugih aktivnih ali pasivnih elementov tokokroga.

7. Za namene tar. št. 8524 se „moduli z ravnimi ploskimi prikazovalniki“ nanašajo na naprave ali aparate za prikazovanje informacij, opremljene vsaj s slikovnim zaslonom, ki so namenjeni za vgradnjo v izdelke, ki se uvrščajo pod druge tar. št., pred njihovo uporabo. Slikovni zasloni za module z ravnimi ploskimi prikazovalniki med drugim vključujejo ravne, ukrivljene, prožne, zložljive ali raztegljive zaslone. Moduli z ravnimi ploskimi prikazovalniki lahko vsebujejo dodatne elemente, vključno tiste, ki so potrebni za sprejem videosignalov in porazdelitev teh signalov na slikovne pike na zaslonu. Vendar tar. št. 8524 ne vključuje modulov s prikazovalniki, ki so opremljeni s komponentami za pretvarjanje videosignalov (npr. elektronskim impulznim števcem, dekoderjem ali procesorjem aplikacij) ali so kako drugače dobili lastnosti izdelkov, ki se uvrščajo pod druge tar. št.

Pri uvrščanju modulov z ravnimi ploskimi prikazovalniki, ki so opredeljeni v tej opombi, ima tar. št. 8524 prednost pred vsemi drugimi tarifnimi številkami te nomenklature.

8. Z izrazom „tiskana vezja“ iz tar. št. 8534 so mišljena vezja, pri katerih so na izolirani podlagi po katerem koli postopku tiskanja (npr. z odvzemanjem, galvaniziranjem ali jedkanjem) ali po postopku „vezij s plastjo“ oblikovani elementi prevodnikov, kontaktov ali drugih tiskanih elementov (npr. indukcijskih navitij, uporov ali kondenzatorjev), posamično ali medsebojno povezanih po poprej določeni shemi, ne pa tudi elementi, ki lahko proizvedejo, pretvorijo, modulirajo ali ojačijo električni signal (npr. polprevodniški elementi).

Z izrazom „tiskana vezja“ niso mišljena vezja, kombinirana z elementi, ki se ne štejejo za elemente, dobljene s postopkom tiskanja, niti niso mišljeni posamezni ločeni upori, kondenzatorji ali indukcijska navitja. Tiskana vezja so lahko opremljena z netiskanimi elementi za povezave.

Tankoplastna ali debeloplastna vezja, ki vsebujejo pasivne in aktivne elemente, dobljene med istim tehnološkim postopkom, se uvrščajo pod tar. št. 8542.

9. Za namene tar. št. 8536 so z izrazom „konektorji za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken“ mišljeni konektorji, ki enostavno mehanično povezujejo konce optičnih vlaken v digitalno omrežje. Ne opravljajo nikakršne druge funkcije, kot npr. ojačanje, regeneracija ali modifikacija signala.

10. Tar. št. 8537 ne zajema brezžičnih naprav za daljinsko krmiljenje z infrardečim žarkom za televizijske sprejemnike in druge električne aparate (tar. št. 8543).

11. Za namene tar. št. 8539 izraz „svetlobni viri s svetlečimi diodami (LED)“ zajema:

1. (a) „module s svetlečimi diodami (LED)“, ki so električni svetlobni viri na osnovi svetlečih diod (LED), razporejenih v električne tokokroge, ki vsebujejo dodatne elemente, npr. električne, mehanske, termične ali optične. Vsebujejo tudi diskretne aktivne elemente, diskretne pasivne elemente ali izdelke iz tar. št. 8536 ali 8542 za namene zagotavljanja ali nadzora napajanja. Moduli s svetlečimi diodami (LED) nimajo podnožja, namenjenega za enostavno namestitev ali zamenjavo v svetilu in zagotovitev mehanskega in električnega stika;

2. (b) „sijalke s svetlečimi diodami (LED)“, ki so električni svetlobni viri in vsebujejo enega ali več modulov LED, ki vsebujejo dodatne elemente, npr. električne, mehanske, termične ali optične. Razlika med moduli s svetlečimi diodami (LED) in sijalkami s svetlečimi diodami (LED) je, da imajo sijalke podnožje, namenjeno za enostavno namestitev ali zamenjavo v svetilu in zagotovitev mehanskega in električnega stika.

12. Za tar. št. 8541 in 8542 veljajo naslednje definicije:

1. (a)

   (i) „polprevodniške naprave“ so polprevodniške naprave, katerih delovanje je odvisno od spremembe upornosti pod vplivom električnega polja ali polprevodniških pretvornikov.

   Polprevodniške naprave lahko vključujejo tudi sestave več elementov, ki so opremljeni s pomožnimi funkcijami aktivnih in pasivnih naprav ali ne.

   „Polprevodniški pretvorniki“ so za namene te opredelitve senzorji na osnovi polprevodnikov, sprožila na osnovi polprevodnikov, resonatorji na osnovi polprevodnikov in oscilatorji na osnovi polprevodnikov, ki so vrste diskretnih naprav na osnovi polprevodnikov in opravljajo neločljivo povezano funkcijo ter lahko pretvorijo kakršen koli fizikalni ali kemični pojav ali delovanje v električni signal oziroma električni signal v kakršno koli vrsto fizikalnega pojava ali delovanja.

   Vsi elementi v polprevodniških pretvornikih so neločljivo povezani in lahko vključujejo tudi potrebne neločljivo dodane materiale, ki omogočajo njihovo sestavo ali delovanje.

   Naslednji izrazi pomenijo:

   1. (1) „polprevodniški“ pomeni zgrajeni ali izdelani na polprevodniški podlagi ali narejeni iz polprevodniških materialov, izdelani s polprevodniško tehnologijo, v kateri ima polprevodniška podlaga ali material ključno in nenadomestljivo vlogo funkcije in zmogljivosti pretvornika, ter delovanje katerih temelji na polprevodniških lastnostih, vključno s fizikalnimi, električnimi, kemičnimi in optičnimi lastnostmi;

   2. (2) „fizikalni ali kemični pojavi“ se nanašajo na pojave, kot so pritisk, zvočni valovi, pospešek, vibracije, gibanje, usmerjenost, natezanje, jakost magnetnega polja, jakost električnega polja, svetloba, radioaktivnost, vlaga, pretok, koncentracija kemikalij itd.;

   3. (3) „senzor na osnovi polprevodnikov“ je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je zaznavanje fizikalnih ali kemičnih količin in njihovo pretvarjanje v električne signale, ki nastanejo zaradi sprememb električnih lastnosti ali premika mehanske strukture;

   4. (4) „sprožilo na osnovi polprevodnikov“ je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je pretvarjanje električnih signalov v fizično gibanje;

   5. (5) „resonator na osnovi polprevodnikov“ je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur, v odziv na zunanji signal;

   6. (6) „oscilator na na osnovi polprevodnikov” je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur;

   (ii) „svetleče diode (LED)“ so polprevodniške naprave na osnovi polprevodniških materialov, ki pretvarjajo električno energijo v vidno, infrardeče ali ultravijolično sevanje, ki so medsebojno povezane ali ne in kombinirane z zaščitnimi diodami ali ne.

   Svetleče diode (LED) iz tar. št. 8541 ne vsebujejo elementov za namene zagotavljanja ali nadzora napajanja;

2. (b) „elektronska integrirana vezja“ so:

   1. 1. monolitna integrirana vezja, pri katerih so elementi tokokroga (diode, tranzistorji, upori, kondenzatorji, indukcijska navitja itd.) praviloma oblikovani v temeljnem materialu ter na površini polprevodniškega materiala (npr. dopiranega silicija, galijevega arzenida, silicija-germanija, indijevega fosfida), in so nedeljiva celota;

   2. 2. hibridna integrirana vezja, pri katerih so pasivni elementi (upori, kondenzatorji, indukcijska navitja itd.) dobljeni s tankoplastno ali debeloplastno tehniko, in aktivni elementi (diode, tranzistorji, monolitna integrirana vezja itd.), dobljeni s polprevodniško tehniko, nedeljivo povezani z vmesnimi zvezami ali vmesnimi kabli na eni izolirni podlagi (steklo, keramika itd.). Ta vezja imajo lahko tudi diskretne komponente;

   3. 3. integrirano vezje z več čipi, sestavljeno iz dveh ali več monolitnih medsebojno povezanih integriranih vezij, kombiniranih na nedeljiv način, nameščenih ali ne na eno ali več izolirnih podlag in s priključki ali brez, vendar brez drugih aktivnih ali pasivnih elementov tokokroga.

   4. 4. Večkomponentna integrirana vezja so kombinacija enega ali več monolitnih, hibridnih integriranih vezij ali integriranih vezij z več čipi z vsaj eno od naslednjih komponent: senzorji na silicijevi podlagi, sprožili, oscilatorji, resonatorji ali njihovo kombinacijo ali komponentami, ki opravljajo funkcijo izdelkov, uvrščenih pod tar. št. 8532, 8533 in 8541, ali indukcijske tuljave, uvrščene pod tar. št. 8504, ki so nedeljivo združeni v en izdelek, kot je integrirano vezje, kot komponenta za montažo na ploščo s tiskanim vezjem ali na drug nosilec, s povezovanjem nožic, vezic, spajkalnih kroglic, polj, spajkalnih bunk ali otokov.

      Za namene te definicije:

      1. (1) „Komponente“ so lahko diskretne, izdelane neodvisno in nato montirane na ostalo večkomponentno integrirano vezje ali vključene med druge komponente.

      2. (2) „Na silicijevi podlagi“ pomeni izdelano na silicijevem substratu ali izdelano iz silicijevih materialov ali vgrajeno na ploščici integriranega vezja.

      3. (3)

         (a) „Senzorji na silicijevi podlagi“ so sestavljeni iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katerih funkcija je zaznavanje fizikalnih ali kemičnih pojavov in njihovo pretvarjanje v električne signale, ki nastanejo zaradi sprememb električnih lastnosti ali premika mehanske strukture. „Fizikalni ali kemični pojavi“ se nanašajo na pojave, kot so pritisk, zvočni valovi, pospešek, vibracije, gibanje, usmerjenost, natezanje, jakost magnetnega polja, jakost električnega polja, svetloba, radioaktivnost, vlaga, pretok, koncentracija kemikalij itd.

         (b) „Sprožila na silicijevi podlagi“ so sestavljena iz mikroelektronskih in mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katerih funkcija je pretvarjanje električnih signalov v fizično gibanje.

         (c) „Resonatorji na silicijevi podlagi“ so komponente, ki so sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, in katerih funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur, v odziv na zunanji signal.

         (d) „Oscilatorji na silicijevi podlagi“ so aktivne komponente, ki so sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, in katerih funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur.

Pri uvrščanju izdelkov, opredeljenih v tej opombi, imata tar. št. 8541 in 8542 prednost pred vsemi drugimi tarifnimi številkami te nomenklature, razen tar. št. 8523, v katere bi se izdelki lahko uvrstili zlasti glede na njihovo funkcijo.