Tarifna podštevilka · Poglavje 17 · Tarifna številka 1702
1702.20: Javorjev sladkor in javorjev sirup
Tarifna podštevilka 1702.20 spada v tarifno številko 1702 (drugi sladkorji) v poglavju 17.
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU
Oznake – EU →- 1702 20 Javorjev sladkor in javorjev sirup:
- 1702 20 10 javorjev sladkor v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila 0,4 €/100 kg/net—
- 1702 20 90 drugo 8 %—
Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 5
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 % z dokumentom Y-155 (Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije) · sicer brez carine
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Dokumenti
- Y155 Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 %
- Velja za države porekla
- Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- do 31. oktober 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 3
- Uvozni nadzorNadzor uvoza ekoloških proizvodov
- Velja za države porekla
- vse države razen: Švica, Islandija, Lihtenštajn, Norveška
- Pravni akt
- Regulation 2306/21
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0692/14
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
Preferencialne stopnje po državah
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 8 % |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| Srednja Amerika | Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragva, Panama, Salvador | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| sporazum EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–AlbanijaKvota | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in HercegovinaKvota | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Čile | Čile | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Islandija | Islandija | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | Brez carine |
| sporazum EU–Kenija | Kenija | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Severna MakedonijaKvota | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–SrbijaKvota | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–UkrajinaKvota | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Ekvador | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Turčija | Turčija | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | 1 % |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 6,4 % |
EU: mesečni uvoz
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
| 100,6 mio. € | 97,8 % | −1,2 % | |
| 1 mio. € | 1 % | +30,5 % | |
| 866 tis. € | 0,8 % | −30,3 % | |
| 86 tis. € | 0,1 % | +317.581,5 % | |
| 78 tis. € | 0,1 % | +941,6 % | |
| 55 tis. € | 0,1 % | −23,9 % | |
| 40 tis. € | 0 % | +117,2 % | |
| 27 tis. € | 0 % | +179,5 % |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 45,3 tis. $45,3 tis. $+181,1 tis. $+1 mio. $+> 8,8 mio. $
Izvoz: 107
- Kanada: 522,8 mio. $
- Združene države Amerike: 44,1 mio. $
- Nemčija: 9,4 mio. $
- Danska: 8,8 mio. $
- Francija: 8,4 mio. $
- Nizozemska: 7,4 mio. $
- Belgija: 6,3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 2 mio. $
- Poljska: 1,2 mio. $
- Slovenija: 1,2 mio. $
- Kitajska: 1 mio. $
- Španija: 956 tis. $
- Nova Zelandija: 758 tis. $
- Češka: 751,7 tis. $
- Švedska: 704,8 tis. $
- Avstrija: 525,1 tis. $
- Avstralija: 509,3 tis. $
- Italija: 492 tis. $
- Madžarska: 432,9 tis. $
- Brazilija: 314,4 tis. $
- Združeni arabski emirati: 261,9 tis. $
- Tunizija: 212,4 tis. $
- Irska: 211,4 tis. $
- Litva: 210,9 tis. $
- Japonska: 187,8 tis. $
- Južnoafriška republika: 181,1 tis. $
- Indija: 173,7 tis. $
- Tajvan: 169,1 tis. $
- Gvatemala: 161,6 tis. $
- Latvija: 159,4 tis. $
- Peru: 154,8 tis. $
- Barbados: 151 tis. $
- Singapur: 143,2 tis. $
- Malezija: 125,5 tis. $
- Mehika: 123,5 tis. $
- Bolgarija: 104,6 tis. $
- Esvatini: 102,5 tis. $
- Šrilanka: 102 tis. $
- Portugalska: 94,1 tis. $
- Armenija: 88,7 tis. $
- Turčija: 87,6 tis. $
- Romunija: 79,7 tis. $
- Severna Makedonija: 72,2 tis. $
- Čile: 63,3 tis. $
- Saudova Arabija: 62,7 tis. $
- Grčija: 60,3 tis. $
- Slovaška: 58,1 tis. $
- Rusija: 54,6 tis. $
- Švica: 51,4 tis. $
- Indonezija: 48,3 tis. $
- Tajska: 45,3 tis. $
- Ciper: 41,2 tis. $
- Egipt: 35,8 tis. $
- Izrael: 31,3 tis. $
- Hrvaška: 30,5 tis. $
- Južna Koreja: 27,4 tis. $
- Finska: 26,7 tis. $
- Estonija: 26,4 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 26 tis. $
- Luksemburg: 22,1 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 70,5 tis. $70,5 tis. $+440,3 tis. $+3,9 mio. $+> 22,1 mio. $
Uvoz: 186
- Združene države Amerike: 329,6 mio. $
- Nemčija: 36,8 mio. $
- Združeno kraljestvo: 34,6 mio. $
- Francija: 23,3 mio. $
- Avstralija: 22,2 mio. $
- Japonska: 22,1 mio. $
- Mehika: 17,6 mio. $
- Kanada: 15,1 mio. $
- Nizozemska: 14,3 mio. $
- Italija: 9,3 mio. $
- Danska: 8,2 mio. $
- Švica: 6,6 mio. $
- Južna Koreja: 5,9 mio. $
- Belgija: 5,4 mio. $
- Švedska: 5,1 mio. $
- Irska: 5 mio. $
- Poljska: 4,2 mio. $
- Slovenija: 3,9 mio. $
- Izrael: 3,9 mio. $
- Združeni arabski emirati: 3,6 mio. $
- Nova Zelandija: 3,5 mio. $
- Avstrija: 3,3 mio. $
- Španija: 2,6 mio. $
- Češka: 2,4 mio. $
- Slovaška: 2,2 mio. $
- Kitajska: 1,7 mio. $
- Norveška: 1,4 mio. $
- Saudova Arabija: 1,4 mio. $
- Kuvajt: 1,4 mio. $
- Bolgarija: 1,2 mio. $
- Portugalska: 1,1 mio. $
- Finska: 1,1 mio. $
- Madžarska: 1 mio. $
- Grčija: 1 mio. $
- Romunija: 949,7 tis. $
- Singapur: 926,1 tis. $
- Tajvan: 903,5 tis. $
- Katar: 782,2 tis. $
- Indija: 765,8 tis. $
- Gvatemala: 733,5 tis. $
- Južnoafriška republika: 677 tis. $
- Tajska: 633,9 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 575,4 tis. $
- Filipini: 565,4 tis. $
- Indonezija: 538,2 tis. $
- Litva: 508,7 tis. $
- Bahami: 440,3 tis. $
- Hrvaška: 436,5 tis. $
- Kostarika: 433,3 tis. $
- Čile: 418,8 tis. $
- Panama: 417,6 tis. $
- Srbija: 391,8 tis. $
- Luksemburg: 374,5 tis. $
- Latvija: 372,2 tis. $
- Bahrajn: 370,2 tis. $
- Malezija: 370,1 tis. $
- Ciper: 357,4 tis. $
- Rusija: 348,7 tis. $
- Oman: 331,3 tis. $
- Vietnam: 304,1 tis. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 522,8 mio. $ | 84 % | |
| 2 | 44,1 mio. $ | 7,1 % | |
| 3 | 9,4 mio. $ | 1,5 % | |
| 4 | 8,8 mio. $ | 1,4 % | |
| 5 | 8,4 mio. $ | 1,3 % | |
| 6 | 7,4 mio. $ | 1,2 % | |
| 7 | 6,3 mio. $ | 1 % | |
| 8 | 2 mio. $ | 0,3 % | |
| 9 | 1,2 mio. $ | 0,2 % | |
| 10 | 1,2 mio. $ | 0,2 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 329,6 mio. $ | 53 % | |
| 2 | 36,8 mio. $ | 5,9 % | |
| 3 | 34,6 mio. $ | 5,6 % | |
| 4 | 23,3 mio. $ | 3,7 % | |
| 5 | 22,2 mio. $ | 3,6 % | |
| 6 | 22,1 mio. $ | 3,6 % | |
| 7 | 17,6 mio. $ | 2,8 % | |
| 8 | 15,1 mio. $ | 2,4 % | |
| 9 | 14,3 mio. $ | 2,3 % | |
| 10 | 9,3 mio. $ | 1,5 % |
Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 165
Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.
- 8 %mediana dajatve
- 29število držav brez dajatve (MFN)
- 135 %najvišja: Turčija, Kiribati, Nauru
165
| Država uvoza | Dajatev MFN | vrstice od – do | leto podatkov |
|---|---|---|---|
| 8 % | 2018 · HS 2012 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2021 · HS 2007 | ||
| 16 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 6 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2022 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 25 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 25 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2022 | ||
| 16 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2022 | ||
| 0 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 6 % | 2 % – 10 % | 2019 · HS 2017 | |
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 8 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 7 % | 2023 | ||
| 8 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 12 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 15 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 32 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 | ||
| 9,9 %* | 2,3 % – 18 % | 2023 | |
| 5 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 8 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 22 % | 2021 · HS 2002 | ||
| 7 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 55 % | 2023 · HS 2002 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 9 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 3 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 3 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 40 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 7,5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 50 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 14 % | 11 % – 16 % | 2023 | |
| 0 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 0 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 16 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 1,8 %* | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2022 | ||
| 8 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 2 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 1 % | 2020 · HS 2012 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 25 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 · HS 2007 | ||
| 40 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 | ||
| 5 % | 2019 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 135 % | 2023 | ||
| 30 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 16 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 4 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 25 % | 2023 | ||
| 4 % | 0 % – 6 % | 2023 | |
| 5 % | 2023 | ||
| 8 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0,1 % | 2023 |
Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. * ekvivalent ad valorem specifičnih dajatev (ocena UNCTAD) · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)
Klasifikacije in korespondence
Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.
- SITC Rev. 4
- 06192 Maple sugar & maple syrup
- Končna uporaba (BEC Rev. 5)
- Potrošno blago · BEC 113201
- Proizvod CPC 2.1
- 23530 Refined cane or beet sugar, in solid form, containing added flavouring or colouring matter; maple sugar and maple syrup
- Dejavnost ISIC Rev. 4
- 1072 Manufacture of sugar
Prejšnje izdaje HS
| HS | Oznaka | |
|---|---|---|
| 2017 | 1702.20 | nespremenjeno |
| 2012 | 1702.20 | nespremenjeno |
| 2007 | 1702.20 | nespremenjeno |
| 2002 | 1702.20 | nespremenjeno |
| 1996 | 1702.20 | nespremenjeno |
| 1992 | 1702.20 | nespremenjeno |
Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)
Zavezujoče odločbe za podobno blago 2
Odločbe carinske uprave ZDA (CBP, CROSS) in britanske HMRC (Advance Tariff Rulings) o blagu, uvrščenem sem. Odločba zavezuje le imetnika, vendar kaže, kako organi uvrščajo podobno blago. Opisi so angleška besedila organov.
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni podštevilki 1702.20 razdeli na 2 oznaki; carina za tretje države: 8 %. Specifična ali mešana carina: 1 oznaka.
Turška carinska tarifa ima v tarifni podštevilki 1702.20 2 oznaki; zakonska stopnja (zakon 474): 135 %.
Trgovinski sporazumi in preferencialne sheme (npr. GSP-EBA in CARIFORUM) v EU zagotavljajo ničelno carino za 103 države porekla; standardna stopnja je 8 %.
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija poleg carine uporablja še dodatna dajatev v višini 50 %.
Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU (september 2025 – avgust 2026): 102,9 mio. €, kar je 1 % manj kot v predhodnih 12 mesecih; največji dobavitelj: Kanada (98 %), sledi Združeno kraljestvo.
Vrednost svetovne trgovine z blagom te tarifne podštevilke v letu 2024: 622,2 mio. $ (medletno +11 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Kanada (522,8 mio. $), na drugem Združene države Amerike.
Opombe
Dodatne opombe
1. Pri tar. podšt. 17011210, 17011290, 17011310, 17011390, 17011410 in 17011490 „surovi sladkor“ pomeni sladkor, ki mu niso dodani dodatki za aromo ali barvila ali kateri koli drugi dodatki, in ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo.
2. Dajatev za surovi sladkor iz tar. podšt. 17011210, 17011310 in 17011410, ki po ugotavljanju v skladu s točko III dela (B) Priloge III k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 671) nima 92 % donosa, se določi na naslednji način:
stopnja se pomnoži s korekcijskim koeficientom, ki se izračuna tako, da se odstotek donosa, ki se ugotovi v skladu z gornjimi določbami, deli z 92.
3. Pri tar. podšt. 17019910 „beli sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvila ali katerih koli drugih dodatkov in ki v suhem stanju vsebuje 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo.
4. Za proizvode iz tar. podšt. 17022010, 17026095 in 17029071 se vsebnost sladkorja (saharoza, fruktoza, glukoza in maltoza, pri čemer sta fruktoza in glukoza izraženi v ekvivalentu saharoze) določi z metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (metoda HPLC) z uporabo naslednje formule:
S + 0,95 × (F + G) + M
pri čemer je:
‚S‘ vsebnost saharoze, določena z metodo HPLC,
‚F‘ vsebnost fruktoze, določena z metodo HPLC,
‚G‘ vsebnost glukoze, določena z metodo HPLC,
‚M‘ vsebnost maltoze, določena z metodo HPLC.
Za proizvode iz tar. podšt. 17026080, 17029080 in 17029095 se vsebnost saharoze, vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženih kot saharoza, določi z refraktometrično metodo (izražena v stopnjah brix v skladu s Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014). Za proizvode iz tar. podšt. 17026080 in 17029080 se rezultati v ekvivalent saharoze pretvorijo s pomnožitvijo stopenj brix s koeficientom 0,95.
5. Pri tar. podšt. 17023010, 17024010, 17026010 in 17029030 izraz „izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 10 mas. % fruktoze.
Za proizvode iz navedenih tar. podšt. se vsebnost saharoze, vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženih kot saharoza, določi z refraktometrično metodo (izražena v stopnjah brix v skladu s Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014).
6. Izraz „inulinski sirup“:
(a) pri tar. št. 17026080 pomeni neposredni proizvod, dobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoze, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze v prosti obliki ali v obliki saharoze;
(b) pri tar. št. 17029080 pomeni neposredni proizvod, dobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoze, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 10 mas. %, vendar ne več kot 50 mas. % fruktoze v prosti obliki ali v obliki saharoze.
Količina ‚fruktoze v prosti obliki ali v obliki saharoze‘ se določi s formulo: F + 0,5 S/0,95, izračunano glede na vsebnost v suhi snovi, pri čemer predstavlja ‚F‘ vsebnost fruktoze in ‚S‘ vsebnost saharoze, določene z metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti.
7. Kadar je uvoženo blago iz tar. podšt. 170490 v obliki sestavljenega proizvoda, je zavezano kmetijski komponenti (EA), določeni glede na povprečno vsebnost mlečnih maščob, mlečnih proteinov, saharoze, izoglukoze, glukoze in škroba v celotnem sestavljenem proizvodu.
8. V vsej nomenklaturi se mešanice sladkorja z majhnimi količinami drugih snovi uvrščajo v poglavje 17, razen če imajo značaj drugje uvrščenih pripravkov.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „javorjev sladkor in javorjev sirup“?
Blago „javorjev sladkor in javorjev sirup“ se uvršča v tarifno podštevilko 1702.20 (v tarifni številki 1702), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 1702.20 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 8 %. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 1702.20 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 135 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 1702.20?
Kanada: 522,8 mio. $ v letu 2024 (84 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne podštevilke 1702.20 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1,2 mio. $, kar pomeni 10. mesto med izvozniki.
Iz katerih držav se blago tarifne podštevilke 1702.20 lahko uvaža v EU brez carine?
Ničelno carino po trgovinskem sporazumu ali preferencialni shemi imajo 103 države porekla (podlaga med drugim: GSP-EBA, CARIFORUM, OČD). Blago mora izpolnjevati pravila o poreklu sporazuma, uvoznik pa mora imeti dokazilo o poreklu; sicer velja standardna stopnja 8 %. Stopnjo za posamezno državo prikažete tako, da jo izberete zgoraj.
Ali za blago tarifne podštevilke 1702.20 velja protidampinška dajatev?
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija uporablja dodatna dajatev v višini 50 %. Za izvoznike, ki so v uredbi navedeni poimensko, veljajo nižje stopnje.
Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 1702.20?
Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Kanada (98 %), Združeno kraljestvo (1 %) in Združene države Amerike (1 %). Skupni uvoz: 102,9 mio. €.