Tarifna številka · Poglavje 20

2005

2005: Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006

Tarifna številka 2005 iz poglavja 20 (proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin) ima 10 tarifnih podštevilk.

Primerjava carinskih stopenj

EU 6,4 % – 19,2 % Carina za tretje države 17 oznak · povprečje 16,1 % · 2× specifična ali mešana carina Turčija 5,1 % – 39 % Carina za tretje države 28 oznak · povprečje 35,6 % ZDA Brez carine – 14,9 % Splošna stopnja (MFN) 35 oznak · povprečje 7,6 % · 20× specifična ali mešana carina Združeno kraljestvo 6 % – 18 % Carina za tretje države 36 oznak · povprečje 14,9 % · 4× specifična ali mešana carina Kanada Brez carine – 14,5 % Splošna stopnja (MFN) 33 oznak · povprečje 6,3 % Mehika 20 % Splošna stopnja (MFN) 11 oznak Brazilija 12,6 % Splošna stopnja (MFN) 10 oznak Argentina 12,6 % Splošna stopnja (MFN) 39 oznak Peru 6 % Splošna stopnja (MFN) 15 oznak Nova Zelandija Brez carine – 5 % Splošna stopnja (MFN) 14 oznak · povprečje 4,3 % Japonska 5,4 % – 23,8 % Splošna stopnja (MFN) 38 oznak · povprečje 14 % Tajvan 5 % – 38,2 % Splošna stopnja (MFN) 32 oznak · povprečje 22,2 % · 3× specifična ali mešana carina GCC 5 % Splošna stopnja (MFN) 28 oznak Švica Brez carine Splošna stopnja (MFN) 31 oznak · 28× specifična ali mešana carina Norveška Brez carine Splošna stopnja (MFN) 19 oznak · 13× specifična ali mešana carina Severna Makedonija 5 % – 50 % Splošna stopnja (MFN) 18 oznak · povprečje 38,6 % Nigerija 20 % – 35 % Splošna stopnja (MFN) 10 oznak · povprečje 21,5 %

Tarifne podštevilke 10

  • 2005.10Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače: homogenizirane vrtnine EU 17,6 % · Turčija 39 % · ZDA 11,2 % · Združeno kraljestvo 16 % · Kanada 8 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 12 %–16,8 % · Tajvan 5 %–20 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 5 % · Nigerija 20 %
  • 2005.20Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače: krompirPripravljen krompir, nezamrznjen (čips ipd.) EU 14,1 % · Turčija 8,8 %–39 % · ZDA 6,4 % · Združeno kraljestvo 8 %–14 % · Kanada 6 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 9 %–13,6 % · Tajvan 12,5 %–18 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 40 % · Nigerija 35 %
  • 2005.40Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače: grah (Pisum sativum) EU 19,2 % · Turčija 39 % · ZDA Brez carine · Združeno kraljestvo 18 % · Kanada 8 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 9 %–23,8 % · Tajvan 25 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 40 % · Nigerija 20 %
  • 2005.51Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.): fižol v zrnu EU 17,6 % · Turčija 39 % · Združeno kraljestvo 16 % · Kanada 0 %–8 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 14 %–23,8 % · Tajvan 20 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 40 % · Nigerija 20 %
  • 2005.59Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.): drug EU 19,2 % · Turčija 39 % · Združeno kraljestvo 16 % · Kanada 8 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 9 %–13,4 % · Tajvan 30 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 40 % · Nigerija 20 %
  • 2005.60Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače: beluši EU 17,6 % · Turčija 39 % · ZDA 14,9 % · Združeno kraljestvo 16 % · Kanada 14 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 12 %–16 % · Tajvan 10 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 40 % · Nigerija 20 %
  • 2005.70Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače: oljkePripravljene olive EU 12,8 % · Turčija 39 % · Združeno kraljestvo 12 % · Kanada 0 %–8 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija Brez carine · Japonska 5,4 %–9 % · Tajvan 15 % · GCC 5 % · Švica Brez carine · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 20 % · Nigerija 20 %
  • 2005.80Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)Sladka koruza, konzervirana Turčija 5,1 % · ZDA 5,6 % · Kanada 10,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 10 %–14,9 % · Tajvan 13 %–20 % · GCC 5 % · Švica Brez carine · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 40 % · Nigerija 20 %
  • 2005.91Druge vrtnine in mešanice vrtnin: bambusovi vršički EU 17,6 % · Turčija 39 % · ZDA 0 %–11,2 % · Združeno kraljestvo 16 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 13,4 %–13,6 % · Tajvan 25 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 40 % · Nigerija 20 %
  • 2005.99Druge vrtnine in mešanice vrtnin: drugoDruga pripravljena zelenjava, nezamrznjena EU 6,4 %–17,6 % · Turčija 39 % · ZDA 0 %–14,9 % · Združeno kraljestvo 6 %–16 % · Kanada 0 %–14,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 0 %–5 % · Japonska 9 %–23,8 % · Tajvan 22,5 %–38,2 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 40 %–50 % · Nigerija 20 %

EU: mesečni uvoz

zadnjih 12 mesecev1,2 mrd. €−2,7 % · prejšnjih 12 mesecev
Povprečna uvozna cena2,02 € na kg
jan. 2024: 109,5 mio. €feb. 2024: 100,9 mio. €mar. 2024: 96,2 mio. €apr. 2024: 101,5 mio. €maj 2024: 95,8 mio. €jun. 2024: 87,9 mio. €jul. 2024: 88,1 mio. €avg. 2024: 78,9 mio. €sep. 2024: 86,7 mio. €okt. 2024: 107,4 mio. €nov. 2024: 117,3 mio. €dec. 2024: 109,8 mio. €jan. 2025: 121,6 mio. €feb. 2025: 101,4 mio. €mar. 2025: 104,3 mio. €apr. 2025: 94,8 mio. €maj 2025: 95,2 mio. €jun. 2025: 91,7 mio. €jul. 2025: 100,1 mio. €avg. 2025: 86,3 mio. €sep. 2025: 103,2 mio. €okt. 2025: 99 mio. €nov. 2025: 111,6 mio. €dec. 2025: 120,6 mio. €jan. 2026: 97,7 mio. €feb. 2026: 86,2 mio. €mar. 2026: 105,2 mio. €apr. 2026: 98,8 mio. €maj 2026: 85,1 mio. €jun. 2026: 92,7 mio. €jul. 2026: 98 mio. €avg. 2026: 85,3 mio. € 202420252026
Podatki do: avgust 2026 (začasni podatki) · Mesečni podatki: Eurostat Comext (CC BY 4.0), HMRC (OGL v3.0)

Svetovna trgovina v letu 2024

2005 · 14,7 mrd. $

Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 1,4 mio. $1,4 mio. $+36,3 mio. $+248,2 mio. $+> 644,7 mio. $

Izvoz: 184
  1. Kitajska: 1,8 mrd. $
  2. Španija: 1,7 mrd. $
  3. Nizozemska: 1 mrd. $
  4. Italija: 989,8 mio. $
  5. Grčija: 822,5 mio. $
  6. Francija: 644,7 mio. $
  7. Združene države Amerike: 620,3 mio. $
  8. Belgija: 609,1 mio. $
  9. Nemčija: 476,9 mio. $
  10. Poljska: 446,9 mio. $
  11. Turčija: 412,3 mio. $
  12. Peru: 410,5 mio. $
  13. Madžarska: 397,6 mio. $
  14. Tajska: 374,4 mio. $
  15. Kanada: 358,4 mio. $
  16. Egipt: 343,5 mio. $
  17. Mehika: 285,9 mio. $
  18. Maroko: 248,2 mio. $
  19. Združeno kraljestvo: 184,1 mio. $
  20. Južna Koreja: 170,9 mio. $
  21. Portugalska: 163,6 mio. $
  22. Rusija: 158,5 mio. $
  23. Argentina: 125,4 mio. $
  24. Indija: 123,2 mio. $
  25. Južnoafriška republika: 90,6 mio. $
  26. Srbija: 87,3 mio. $
  27. Švedska: 83,8 mio. $
  28. Romunija: 74,5 mio. $
  29. Avstrija: 74,3 mio. $
  30. Češka: 68,4 mio. $
  31. Severna Makedonija: 66,8 mio. $
  32. Malezija: 65,3 mio. $
  33. Združeni arabski emirati: 63,6 mio. $
  34. Nova Zelandija: 63,2 mio. $
  35. Vietnam: 58,8 mio. $
  36. Gvatemala: 56,3 mio. $
  37. Litva: 54 mio. $
  38. Saudova Arabija: 42,5 mio. $
  39. Bolgarija: 42 mio. $
  40. Brazilija: 40,7 mio. $
  41. Hrvaška: 40,1 mio. $
  42. Madagaskar: 39,8 mio. $
  43. Japonska: 38,9 mio. $
  44. Honduras: 36,4 mio. $
  45. Tajvan: 36,3 mio. $
  46. Kenija: 35,7 mio. $
  47. Albanija: 35,3 mio. $
  48. Jordanija: 34 mio. $
  49. Libanon: 31,2 mio. $
  50. Salvador: 31 mio. $
  51. Danska: 28,9 mio. $
  52. Dominikanska republika: 28,7 mio. $
  53. Irska: 24,3 mio. $
  54. Izrael: 24,2 mio. $
  55. Latvija: 22 mio. $
  56. Kolumbija: 21,6 mio. $
  57. Ekvador: 17,9 mio. $
  58. Armenija: 16,9 mio. $
  59. Ukrajina: 14,8 mio. $
  60. Avstralija: 14,6 mio. $

Največji izvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Kitajska 1,8 mrd. $ 12,3 %
2 Španija 1,7 mrd. $ 11,6 %
3 Nizozemska 1 mrd. $ 6,9 %
4 Italija 989,8 mio. $ 6,7 %
5 Grčija 822,5 mio. $ 5,6 %
6 Francija 644,7 mio. $ 4,4 %
7 Združene države Amerike 620,3 mio. $ 4,2 %
8 Belgija 609,1 mio. $ 4,1 %
9 Nemčija 476,9 mio. $ 3,2 %
10 Poljska 446,9 mio. $ 3 %

Največji uvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Združene države Amerike 2,1 mrd. $ 14,1 %
2 Nemčija 1,4 mrd. $ 9,3 %
3 Francija 1,2 mrd. $ 8,1 %
4 Združeno kraljestvo 832,3 mio. $ 5,7 %
5 Japonska 682,1 mio. $ 4,6 %
6 Nizozemska 515,9 mio. $ 3,5 %
7 Španija 452,3 mio. $ 3,1 %
8 Kanada 449,1 mio. $ 3,1 %
9 Italija 433,8 mio. $ 2,9 %
10 Južna Koreja 420,7 mio. $ 2,9 %

Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 2005 17 oznak; carina za tretje države: 6,4 %–19,2 %. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.

Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 2005 razdeli na 28 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 5,1 %–39 % (povprečje 35,6 %).

Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 2005 35 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–14,9 %. Brez carine: 3 od njih. Specifična ali mešana carina: 20 oznak.

Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 2005 razdeli na 36 oznak; carina za tretje države: 6 %–18 % (povprečje 14,9 %). Specifična ali mešana carina: 4 oznake.

Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 2005 33 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–14,5 %. Brez carine: 8 od njih.

Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 2005 razdeli na 11 oznak; uvozna carina (IGI): 20 %.

Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 2005 10 oznak; stopnja TEC: 12,6 %.

Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 2005 razdeli na 39 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %.

Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 2005 15 oznak; carina ad valorem: 6 %.

Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 2005 razdeli na 14 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 4,3 %). Brez carine: 2 od njih.

Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2005 38 oznak; uporabljena stopnja: 5,4 %–23,8 %.

Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 2005 razdeli na 32 oznak; stopnja iz stolpca 1: 5 %–38,2 % (povprečje 22,2 %). Specifična ali mešana carina: 3 oznake.

Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 2005 28 oznak; carina: 5 %.

Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 2005 razdeli na 31 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine. Brez carine: 3 od njih. Specifična ali mešana carina: 28 oznak.

Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 2005 19 oznak; običajna carina: brez carine. Brez carine: 6 od njih. Specifična ali mešana carina: 13 oznak.

Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2005 razdeli na 18 oznak; carina MFN: 5 %–50 % (povprečje 38,6 %).

Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 2005 10 oznak; uvozna carina: 20 %–35 %.

Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 2005 je leta 2024 znašala 14,7 mrd. $, kar je 5,4 % več kot leta 2023.

Največji izvoznik: Kitajska (12,3 % svetovnega izvoza), sledi Španija.

Največji uvoznik: Združene države Amerike (2,1 mrd. $).

Slovenija je med izvozniki na 79. mestu z vrednostjo 4,6 mio. $ (skupaj 184 držav izvoznic).

Slovenija je med uvozniki na 52. mestu z vrednostjo 45,4 mio. $.

Opombe

Opombe

1. V to poglavje ne spadajo:

  1. (a) vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 7, 8 ali 11;

  2. (b) masti in olja rastlinskega izvora (poglavje 15);

  3. (c) prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, insektov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

  4. (d) pekovski izdelki in drugi proizvodi iz tar. št. 1905, ali

  5. (e) homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi iz tar. št. 2104.

2. Tar. št. 2007 in 2008 ne zajemata sadnih želejev, sadnih past, s sladkorjem prevlečenih mandljev ali podobno v obliki sladkornih proizvodov (tar. št. 1704), ali čokoladnih proizvodov (tar. št. 1806).

3. Tar. št. 2001, 2004 in 2005 obsegajo glede na primer samo tiste proizvode iz poglavja 7 ali iz tar. št. 1105 ali 1106 (razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz poglavja 8), ki so bili pripravljeni ali konzervirani po drugačnih postopkih, kot so navedeni v opombi 1(a).

4. Paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi 7 mas. % suhe snovi ali več se uvršča pod tar. št. 2002.

5. Pri tar. št. 2007 je z izrazom „dobljeni s toplotno obdelavo“ mišljena obdelava s toploto pri atmosferskem tlaku ali pri znižanem tlaku, ki zviša viskoznost izdelka z znižanjem vsebine vode ali na druge načine.

6. Pri tar. št. 2009 so z izrazom „sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola“ mišljeni sokovi z deležem alkohola do vključno 0,5 vol. % (glej opombo 2 k poglavju 22).

Opombe k podštevilkam

1. Za namen tar. podšt. 200510 izraz „homogenizirane vrtnine“ pomeni proizvode iz vrtnin, popolnoma homogenizirane, pripravljene za prodajo na drobno kot hrana, primerna za dojenčke ali majhne otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki so dodane tem proizvodom kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine vidnih delcev vrtnin. Tar. podšt. 200510 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami tar. št. 2005.

2. Za namen tar. podšt. 200710 izraz „homogenizirani proizvodi“ pomeni proizvode iz sadja, popolnoma homogenizirane, pripravljene za prodajo na drobno kot hrana, primerna za dojenčke ali majhne otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki so dodane tem proizvodom kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine vidnih delcev sadja. Tar. podšt. 200710 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami tar. št. 2007.

3. Za namen tar. podšt. 200912, 200921, 200931, 200941, 200961 in 200971, izraz „brix vrednost“ pomeni neposredni odčitek stopinj brix z brix hidrometra ali refrakcijskega indeksa, izraženega v odstotkih saharoze, odčitanega z refraktometra, pri temperaturi 20 °C ali korekcijo na 20 °C, če je odčitavanje potekalo pri drugi temperaturi.

Vprašanja in odgovori

Katero tarifno oznako ima „druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali…“?

Blago „druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006“ se uvršča v tarifno številko 2005 (v poglavju 20), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.

Kakšna carina velja za 2005 v EU?

Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 6,4 % do 19,2 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Kakšna carina velja za 2005 v Združenem kraljestvu?

Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 5,1 % do 39 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2005?

Kitajska: 1,8 mrd. $ v letu 2024 (12,3 % svetovnega izvoza).

Koliko blaga tarifne številke 2005 izvozi Slovenija?

Leta 2024 za 4,6 mio. $, kar pomeni 79. mesto med izvozniki.

Spremljaj spremembe (RSS)