Tarifna številka · Poglavje 20
2006: Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)
Tarifna številka 2006 se na šestih mestih ne deli naprej: v celoti ustreza tarifni podštevilki 2006.00 v poglavju 20 (proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin).
Primerjava carinskih stopenj
EU Brez carine – 20 % Carina za tretje države 6 oznak · povprečje 10,8 % · 3× specifična ali mešana carina 
Turčija 58,5 % Carina za tretje države 6 oznak 
ZDA 2,1 % – 16 % Splošna stopnja (MFN) 7 oznak · povprečje 8,9 % · 2× specifična ali mešana carina 
Združeno kraljestvo Brez carine – 20 % Carina za tretje države 11 oznak · povprečje 13 % · 7× specifična ali mešana carina 
Kanada Brez carine – 9,5 % Carina za tretje države 5 oznak · povprečje 6,9 % 
Mehika 20 % Carina za tretje države 4 oznake · 1× specifična ali mešana carina 
Brazilija 12,6 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Argentina 12,6 % Carina za tretje države 2 oznaki 
Peru 6 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Nova Zelandija Brez carine – 5 % Carina za tretje države 12 oznak · povprečje 3,8 % 
Japonska 12,6 % – 18 % Carina za tretje države 3 oznake · povprečje 16,2 % 
Tajvan 10 % – 38,2 % Carina za tretje države 16 oznak · povprečje 24,2 % · 2× specifična ali mešana carina 
GCC 5 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Švica specifična ali mešana carina Carina za tretje države 3 oznake 
Norveška Brez carine Carina za tretje države 6 oznak · 4× specifična ali mešana carina 
Severna Makedonija 20 % – 30 % Carina za tretje države 6 oznak · povprečje 23,3 % 
Nigerija 20 % Carina za tretje države 1 oznaka Tarifne podštevilke 1
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 142,1 tis. $142,1 tis. $+1,3 mio. $+5,5 mio. $+> 63,2 mio. $
Izvoz: 132
- Kitajska: 201,2 mio. $
- Kambodža: 162,6 mio. $
- Tajska: 156,3 mio. $
- Italija: 63,2 mio. $
- Vietnam: 41,4 mio. $
- Nizozemska: 32,2 mio. $
- Združene države Amerike: 20,5 mio. $
- Francija: 13,3 mio. $
- Španija: 12,9 mio. $
- Grčija: 8,4 mio. $
- Mehika: 7,2 mio. $
- Nemčija: 5,6 mio. $
- Filipini: 5,5 mio. $
- Indija: 5,2 mio. $
- Tajvan: 4,4 mio. $
- Bolgarija: 4,1 mio. $
- Malezija: 3,5 mio. $
- Fidži: 3,3 mio. $
- Peru: 3,3 mio. $
- Poljska: 3,2 mio. $
- Turčija: 3 mio. $
- Egipt: 3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 2,6 mio. $
- Avstralija: 2,3 mio. $
- Libanon: 2 mio. $
- Brazilija: 2 mio. $
- Srbija: 1,8 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 1,7 mio. $
- Belgija: 1,6 mio. $
- Kostarika: 1,5 mio. $
- Češka: 1,4 mio. $
- Južnoafriška republika: 1,3 mio. $
- Singapur: 1,2 mio. $
- Pakistan: 1,2 mio. $
- Japonska: 1,1 mio. $
- Latvija: 1,1 mio. $
- Južna Koreja: 1 mio. $
- Uganda: 994,2 tis. $
- Čile: 974,1 tis. $
- Kolumbija: 939,6 tis. $
- Slovaška: 841,9 tis. $
- Portugalska: 771,3 tis. $
- Argentina: 763,9 tis. $
- Kanada: 745,4 tis. $
- Avstrija: 614,8 tis. $
- Armenija: 605,3 tis. $
- Indonezija: 498,4 tis. $
- Gvatemala: 488,7 tis. $
- Litva: 430,7 tis. $
- Estonija: 421,7 tis. $
- Danska: 391,3 tis. $
- Irska: 317,5 tis. $
- Romunija: 308,2 tis. $
- Rusija: 298,3 tis. $
- Združeni arabski emirati: 279,5 tis. $
- Švica: 276,1 tis. $
- Madžarska: 232,9 tis. $
- Kirgizistan: 217,2 tis. $
- Gana: 213,2 tis. $
- Severna Makedonija: 201,9 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 252 tis. $252 tis. $+1,4 mio. $+8,1 mio. $+> 28,2 mio. $
Uvoz: 204
- Kitajska: 203 mio. $
- Združene države Amerike: 67,6 mio. $
- Tajska: 45,4 mio. $
- Kirgizistan: 44,5 mio. $
- Nemčija: 35,3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 29,5 mio. $
- Japonska: 28,2 mio. $
- Francija: 26,4 mio. $
- Nizozemska: 23,1 mio. $
- Malezija: 22 mio. $
- Avstralija: 18,8 mio. $
- Mehika: 17,2 mio. $
- Indija: 16,5 mio. $
- Rusija: 12,9 mio. $
- Italija: 12,9 mio. $
- Tajvan: 12,4 mio. $
- Združeni arabski emirati: 10,9 mio. $
- Kazahstan: 9 mio. $
- Singapur: 8,6 mio. $
- Kanada: 8,6 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 8,1 mio. $
- Vietnam: 7,5 mio. $
- Poljska: 7,5 mio. $
- Belgija: 7,4 mio. $
- Romunija: 5,4 mio. $
- Španija: 5,1 mio. $
- Saudova Arabija: 4,9 mio. $
- Švica: 4,5 mio. $
- Ukrajina: 4,4 mio. $
- Avstrija: 4,2 mio. $
- Izrael: 3,8 mio. $
- Portugalska: 3,8 mio. $
- Češka: 3,7 mio. $
- Indonezija: 3,6 mio. $
- Irska: 3 mio. $
- Čile: 2,9 mio. $
- Južna Koreja: 2,7 mio. $
- Slovaška: 2,6 mio. $
- Uzbekistan: 2,5 mio. $
- Južnoafriška republika: 2,5 mio. $
- Srbija: 2,2 mio. $
- Grčija: 2,2 mio. $
- Argentina: 2,1 mio. $
- Danska: 2,1 mio. $
- Madžarska: 2 mio. $
- Iran: 1,9 mio. $
- Alžirija: 1,8 mio. $
- Litva: 1,7 mio. $
- Nova Zelandija: 1,6 mio. $
- Turčija: 1,5 mio. $
- Mjanmar (Burma): 1,4 mio. $
- Azerbajdžan: 1,4 mio. $
- Bolgarija: 1,4 mio. $
- Norveška: 1,4 mio. $
- Brazilija: 1,3 mio. $
- Belorusija: 1,2 mio. $
- Hrvaška: 1,2 mio. $
- Posebno upravno območje Kitajske Makav: 1,1 mio. $
- Filipini: 1,1 mio. $
- Švedska: 1,1 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 |  Kitajska | 201,2 mio. $ | 25,1 % |
| 2 |  Kambodža | 162,6 mio. $ | 20,3 % |
| 3 |  Tajska | 156,3 mio. $ | 19,5 % |
| 4 |  Italija | 63,2 mio. $ | 7,9 % |
| 5 |  Vietnam | 41,4 mio. $ | 5,2 % |
| 6 |  Nizozemska | 32,2 mio. $ | 4 % |
| 7 | Združene države Amerike | 20,5 mio. $ | 2,6 % |
| 8 |  Francija | 13,3 mio. $ | 1,7 % |
| 9 |  Španija | 12,9 mio. $ | 1,6 % |
| 10 |  Grčija | 8,4 mio. $ | 1 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Kitajska | 203 mio. $ | 25,3 % |
| 2 | Združene države Amerike | 67,6 mio. $ | 8,4 % |
| 3 | Tajska | 45,4 mio. $ | 5,7 % |
| 4 |  Kirgizistan | 44,5 mio. $ | 5,6 % |
| 5 |  Nemčija | 35,3 mio. $ | 4,4 % |
| 6 | Združeno kraljestvo | 29,5 mio. $ | 3,7 % |
| 7 | Japonska | 28,2 mio. $ | 3,5 % |
| 8 | Francija | 26,4 mio. $ | 3,3 % |
| 9 | Nizozemska | 23,1 mio. $ | 2,9 % |
| 10 |  Malezija | 22 mio. $ | 2,7 % |
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
- Protidampinški ukrep · Uporablja se od:
CELEX 32026R0347 · Vir: eur-lex.europa.eu
- Protidampinški ukrep · Uporablja se od:
CELEX 32026R0276 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 2006 razdeli na 6 oznak; carina za tretje države: 0 %–20 % (povprečje 10,8 %). Brez carine: 1 od njih. Specifična ali mešana carina: 3 oznake.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 2006 6 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 58,5 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 2006 razdeli na 7 oznak; splošna carinska stopnja (General): 2,1 %–16 % (povprečje 8,9 %). Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 2006 11 oznak; carina za tretje države: 0 %–20 %. Brez carine: 1 od njih. Specifična ali mešana carina: 7 oznak.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 2006 razdeli na 5 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–9,5 % (povprečje 6,9 %). Brez carine: 1 od njih.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 2006 4 oznake; uvozna carina (IGI): 20 %. Specifična ali mešana carina: 1 oznaka.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 2006 eno samo oznako; stopnja TEC: 12,6 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 2006 2 oznaki; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 2006 eno samo oznako; carina ad valorem: 6 %.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 2006 12 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 %. Brez carine: 3 od njih.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2006 razdeli na 3 oznake; uporabljena stopnja: 12,6 %–18 % (povprečje 16,2 %).
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 2006 16 oznak; stopnja iz stolpca 1: 10 %–38,2 %. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 2006 eno samo oznako; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 2006 skupaj 3 oznake; carina je pri vseh specifična ali mešana, ne odstotna.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 2006 razdeli na 6 oznak; običajna carina: brez carine. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 4 oznake.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2006 6 oznak; carina MFN: 20 %–30 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 2006 eno samo oznako; uvozna carina: 20 %.
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 2006 v letu 2024: 801 mio. $ (medletno +15 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Kitajska (201,2 mio. $), na drugem Kambodža.
Največ je uvozila država Kitajska, in sicer za 203 mio. $.
Izvoz – Slovenija: 142,1 tis. $, 63. mesto med 132 državami.
Slovenija je med uvozniki na 73. mestu z vrednostjo 564,7 tis. $.
Opombe
Dodatne opombe
1. Pri tar. št. 2001 morajo vsebovati zelenjava, sadje, oreški in ostali užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, 0,5 mas. % ali več proste, hlapljive kisline, izražene kot ocetna kislina. Dodatno gobe, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 20019050, ne smejo vsebovati več kot 2,5 mas. % soli.
2.
(a) Vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), v proizvodih, uvrščenih v to poglavje, ustreza vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo, predpisano v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, pomnoženi z enim od naslednjih faktorjev:
0,93 za proizvode iz tarifnih podštevilk 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899,
0,95 za proizvode iz drugih tar. št.
Vendar vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), naslednjih proizvodov, uvrščenih pod to poglavje:
proizvodi, proizvedeni na osnovi morskih alg in drugih alg, pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki niso določeni v poglavju 12,
proizvodi, proizvedeni na osnovi manioke, marante, salepa, topinamburja, sladkega krompirja ter podobnih korenovk in gomoljev z visokim deležem škroba ali inulina iz tarifne številke 0714,
proizvodi, proizvedeni na osnovi listov vinske trte;
ustreza vrednosti, dobljeni z izračunom na podlagi meritev, pridobljenih po metodi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (metoda HPLC), z uporabo naslednje formule:
S + (G + F) × 0,95
pri čemer je:
‚S‘ vsebnost saharoze, določena z metodo HPLC,
‚F‘ vsebnost fruktoze, določena z metodo HPLC,
‚G‘ vsebnost glukoze, določena z metodo HPLC.
(b) Izraz „Brix vrednost“, omenjen v podštevilkah tarifne številke 2009, odgovarja vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C.
3. Proizvodi, uvrščeni pod tar. podšt. 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899, se obravnavajo, kot da vsebujejo dodani sladkor, kadar „vsebnost sladkorja“ v masnih odstotkih presega vrednosti, ki so naštete v nadaljevanju, glede na vrsto sadja ali užitnega dela rastline:
ananas in grozdje: 13 %,
drugo sadje, vključno z mešanicami sadja in drugimi užitnimi deli rastlin: 9 %.
4. Pri tar. podšt. 20083011 do 20083039, 20084011 do 20084039, 20085011 do 20085059, 20086011 do 20086039, 20087011 do 20087059, 20088011 do 20088039, 20089311 do 20089329, 20089712 do 20089738 in 20089911 do 20089940 naslednji izrazi pomenijo naslednje:
„dejanska vsebnost alkohola v masi“: število kilogramov čistega alkohola, vsebovanih v 100 kg proizvoda,
„mas. %“: simbol masnega odstotka alkohola.
5. Za zadevne proizvode se uporablja naslednje:
(a) Vsebnost dodanega sladkorja pri proizvodih pod tar. št. 2009 ustreza „vsebnosti sladkorja“, zmanjšani za vrednosti, ki so naštete spodaj, glede na vrsto soka:
limonin ali paradižnikov sok: 3,
grozdni sok: 15,
drugi sadni ali zelenjavni sokovi, vključno z mešanicami sokov: 13.
(b) Sadni sokovi z dodanim sladkorjem, pri katerih brix vrednost ne presega 67 in vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnih sokov, izgubijo svoj prvotni značaj sadnih sokov pod tar. št. 2009.
Točka (b) se ne uporablja za naravne koncentrirane sadne sokove. Zato naravni koncentrirani sadni sokovi niso izključeni iz tar. št. 2009.
6. Pri tarifnih podštevilkah 20096951 in 20096971, „koncentrirani grozdni sok (vključno grozdni mošt)“ pomeni grozdni sok (vključno grozdni mošt), pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, ni manjša kot 50,9 %.
7. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20071091, 20079993, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794, 20089797, 20089924, 20089931, 20089936, 20089938, 20089948, 20089963, 20098934, 20098936, 20098973, 20098985, 20098988, 20098997, 20099092, 20099095 in 20099097 izraz „tropsko sadje“ pomeni gvajave, mange, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambole in „pitahaye“.
8. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20079993, 20081912, 20081992, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794 in 20089797 izraz „tropski orehi“ pomeni kokosov oreh, indijski oreh, brazilski oreh, areka (ali betel), kola in makadamije.
9. Morske alge in druge alge, pripravljene ali konzervirane s postopki, ki niso določeni v poglavju 12, na primer s toplotno obdelavo, praženjem, dodajanjem začimb ali sladkorja, se uvrščajo v poglavje 20 kot pripravki iz drugih delov rastlin. Morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne, se uvrščajo pod tar. št. 1212.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin…“?
Blago „vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)“ se uvršča v tarifno številko 2006 (v poglavju 20), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2006 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 20 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2006 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 58,5 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2006?
Kitajska: 201,2 mio. $ v letu 2024 (25,1 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 2006 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 142,1 tis. $, kar pomeni 63. mesto med izvozniki.