Tarifna številka · Poglavje 20

2008

2008: Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Tarifna številka 2008 se deli na 13 šestmestnih tarifnih podštevilk in spada v poglavje 20 (proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin).

Primerjava carinskih stopenj

EU Brez carine – 25,6 % Carina za tretje države 136 oznak · povprečje 18,2 % · 19× specifična ali mešana carina Turčija 3 % – 58,5 % Carina za tretje države 169 oznak · povprečje 55,4 % ZDA Brez carine – 131,8 % Splošna stopnja (MFN) 66 oznak · povprečje 13,9 % · 21× specifična ali mešana carina Združeno kraljestvo Brez carine – 25 % Carina za tretje države 309 oznak · povprečje 16,4 % · 26× specifična ali mešana carina Kanada Brez carine – 12,5 % Carina za tretje države 39 oznak · povprečje 5 % Mehika 20 % Carina za tretje države 19 oznak Brazilija 12,6 % – 35 % Carina za tretje države 19 oznak · povprečje 16,1 % Argentina 12,6 % – 35 % Carina za tretje države 66 oznak · povprečje 14,6 % Peru Brez carine – 6 % Carina za tretje države 21 oznak · povprečje 5,7 % Nova Zelandija Brez carine – 5 % Carina za tretje države 49 oznak · povprečje 2,6 % Japonska 5 % – 46,8 % Carina za tretje države 104 oznake · povprečje 15,5 % · 9× specifična ali mešana carina Tajvan 5 % – 34 % Carina za tretje države 40 oznak · povprečje 16,5 % · 5× specifična ali mešana carina GCC 5 % Carina za tretje države 32 oznak Švica specifična ali mešana carina Carina za tretje države 27 oznak Norveška Brez carine – 6 % Carina za tretje države 22 oznak · povprečje 0,8 % · 11× specifična ali mešana carina Severna Makedonija Brez carine – 40 % Carina za tretje države 152 oznak · povprečje 22,5 % Nigerija 20 % Carina za tretje države 14 oznak

Tarifne podštevilke 13

  • 2008.11Oreški, arašidi in druga semena, vključno njihove mešanice: arašidiArašidi, predelani ali konzervirani EU 11,2 %–12,8 % · Turčija 3 %–12,8 % · ZDA 0 %–131,8 % · Združeno kraljestvo 10 %–12 % · Kanada 0 %–6 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 0 %–6 % · Nova Zelandija Brez carine · Japonska 10 %–23,8 % · Tajvan 25 % · GCC 5 % · Norveška 2,4 %–6 % · Severna Makedonija 10 %–30 % · Nigerija 20 %
  • 2008.19Oreški, arašidi in druga semena, vključno njihove mešanice: drugo, vključno mešaniceDrugi pripravljeni oreški in semena, vključno mešanice EU 7 %–12,8 % · Turčija 58,5 % · ZDA 0 %–22,4 % · Združeno kraljestvo 6 %–12 % · Kanada 0 %–6 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija Brez carine · Japonska 5 %–21 % · Tajvan 7,5 %–34 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 20 % · Nigerija 20 %
  • 2008.20Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: ananas EU 17,6 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 16 %–25 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija Brez carine · Japonska 25,5 %–46,8 % · Tajvan 15 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 0 %–20 % · Nigerija 20 %
  • 2008.30Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: agrumi EU 15,2 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA 0 %–14 % · Združeno kraljestvo 14 %–25 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 0 %–5 % · Japonska 17 %–29,8 % · Tajvan 26 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 0 %–20 % · Nigerija 20 %
  • 2008.40Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: hruške EU 16 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA 15,3 % · Združeno kraljestvo 16 %–25 % · Kanada 6 %–9,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 9 %–21 % · Tajvan 20 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 5 %–20 % · Nigerija 20 %
  • 2008.50Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: marelice EU 13,6 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA 10 %–29,8 % · Združeno kraljestvo 12 %–25 % · Kanada 6 %–9,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 12 %–15 % · Tajvan 15 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 5 %–30 % · Nigerija 20 %
  • 2008.60Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: češnje in višnje EU 17,6 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 16 %–25 % · Kanada 6 %–12,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 0 %–5 % · Japonska 12 %–15 % · Tajvan 10 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 5 %–30 % · Nigerija 20 %
  • 2008.70Breskve, vključno z nektarinami EU 15,2 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA 16 %–17 % · Združeno kraljestvo 14 %–25 % · Kanada 6 %–8 % · Mehika 20 % · Brazilija 35 % · Argentina 35 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 6,7 %–29,8 % · Tajvan 15 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 5 %–20 % · Nigerija 20 %
  • 2008.80Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: jagode EU 17,6 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA 11,9 % · Združeno kraljestvo 16 %–25 % · Kanada 8,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 11 %–21 % · Tajvan 30 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 5 %–30 % · Nigerija 20 %
  • 2008.91Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne: palmovi srčki EU 10 % · Turčija 10 % · ZDA 0,9 % · Združeno kraljestvo 10 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 15 % · Tajvan 10 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 30 % · Nigerija 20 %
  • 2008.93brusnice (Vaccinium macrocarpon, Vaccinium oxycoccos, Vaccinium vitis-idaea) EU 17,6 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA 4,5 % · Združeno kraljestvo 16 %–25 % · Kanada 6 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 11 %–29,8 % · Tajvan 20 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 30 % · Nigerija 20 %
  • 2008.97Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne: mešanice EU 7 %–25,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA 5,6 %–14,9 % · Združeno kraljestvo 6 %–25 % · Kanada 0 %–6 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 6 %–29,8 % · Tajvan 20 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 0 %–20 % · Nigerija 20 %
  • 2008.99Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne: drugoDrugo sadje, pripravljeno ali konzervirano EU 0 %–25,6 % · Turčija 5,1 %–58,5 % · ZDA 0 %–22,4 % · Združeno kraljestvo 0 %–25 % · Kanada 0 %–6 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 0 %–5 % · Japonska 7,7 %–29,8 % · Tajvan 5 %–25 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 0 %–40 % · Nigerija 20 %

EU: mesečni uvoz

zadnjih 12 mesecev2,5 mrd. €+6,9 % · prejšnjih 12 mesecev
Povprečna uvozna cena2,52 € na kg
jan. 2024: 162,1 mio. €feb. 2024: 163,5 mio. €mar. 2024: 165 mio. €apr. 2024: 192,9 mio. €maj 2024: 189,3 mio. €jun. 2024: 175,8 mio. €jul. 2024: 192,1 mio. €avg. 2024: 183,8 mio. €sep. 2024: 192,4 mio. €okt. 2024: 207,7 mio. €nov. 2024: 199 mio. €dec. 2024: 188,5 mio. €jan. 2025: 208 mio. €feb. 2025: 182 mio. €mar. 2025: 197,5 mio. €apr. 2025: 194,5 mio. €maj 2025: 201,8 mio. €jun. 2025: 193,4 mio. €jul. 2025: 209,9 mio. €avg. 2025: 189,6 mio. €sep. 2025: 198,7 mio. €okt. 2025: 195,5 mio. €nov. 2025: 215,2 mio. €dec. 2025: 204 mio. €jan. 2026: 197,1 mio. €feb. 2026: 200,5 mio. €mar. 2026: 218,5 mio. €apr. 2026: 224,1 mio. €maj 2026: 223,4 mio. €jun. 2026: 226 mio. €jul. 2026: 222,9 mio. €avg. 2026: 202,8 mio. € 202420252026
Podatki do: avgust 2026 (začasni podatki) · Mesečni podatki: Eurostat Comext (CC BY 4.0), HMRC (OGL v3.0)

Svetovna trgovina v letu 2024

2008 · 20,9 mrd. $

Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 4 mio. $4 mio. $+48,9 mio. $+236,4 mio. $+> 1,1 mrd. $

Izvoz: 195
  1. Kitajska: 2,7 mrd. $
  2. Združene države Amerike: 2 mrd. $
  3. Turčija: 1,3 mrd. $
  4. Vietnam: 1,1 mrd. $
  5. Nemčija: 1,1 mrd. $
  6. Tajska: 1,1 mrd. $
  7. Mehika: 1,1 mrd. $
  8. Nizozemska: 943,6 mio. $
  9. Južna Koreja: 695,1 mio. $
  10. Španija: 616,8 mio. $
  11. Grčija: 592,7 mio. $
  12. Kanada: 565,7 mio. $
  13. Italija: 534,1 mio. $
  14. Filipini: 492,5 mio. $
  15. Indija: 474,3 mio. $
  16. Francija: 391,6 mio. $
  17. Indonezija: 356,9 mio. $
  18. Poljska: 298,6 mio. $
  19. Belgija: 272,1 mio. $
  20. Avstrija: 236,4 mio. $
  21. Brazilija: 215,6 mio. $
  22. Ekvador: 213,5 mio. $
  23. Južnoafriška republika: 209 mio. $
  24. Argentina: 206,6 mio. $
  25. Kostarika: 181,3 mio. $
  26. Čile: 173,9 mio. $
  27. Kolumbija: 159,6 mio. $
  28. Madžarska: 150,6 mio. $
  29. Šrilanka: 148 mio. $
  30. Rusija: 146,2 mio. $
  31. Bolgarija: 123,3 mio. $
  32. Malezija: 105 mio. $
  33. Združeno kraljestvo: 104,2 mio. $
  34. Peru: 100,4 mio. $
  35. Luksemburg: 95,6 mio. $
  36. Japonska: 91 mio. $
  37. Honduras: 87,7 mio. $
  38. Češka: 80,1 mio. $
  39. Egipt: 69,1 mio. $
  40. Portugalska: 66,6 mio. $
  41. Tajvan: 64,2 mio. $
  42. Kenija: 64,1 mio. $
  43. Dominikanska republika: 57,3 mio. $
  44. Gvatemala: 55 mio. $
  45. Danska: 50,5 mio. $
  46. Avstralija: 50,4 mio. $
  47. Libanon: 49,6 mio. $
  48. Izrael: 48,9 mio. $
  49. Iran: 48,5 mio. $
  50. Slovaška: 45,5 mio. $
  51. Združeni arabski emirati: 44 mio. $
  52. Litva: 42,1 mio. $
  53. Švedska: 33,8 mio. $
  54. Srbija: 29,5 mio. $
  55. Nova Zelandija: 28 mio. $
  56. Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 27,9 mio. $
  57. Singapur: 27,6 mio. $
  58. Salvador: 27,5 mio. $
  59. Sirija: 23,6 mio. $
  60. Romunija: 20,5 mio. $

Največji izvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Kitajska 2,7 mrd. $ 12,8 %
2 Združene države Amerike 2 mrd. $ 9,7 %
3 Turčija 1,3 mrd. $ 6,1 %
4 Vietnam 1,1 mrd. $ 5,5 %
5 Nemčija 1,1 mrd. $ 5,3 %
6 Tajska 1,1 mrd. $ 5,3 %
7 Mehika 1,1 mrd. $ 5,2 %
8 Nizozemska 943,6 mio. $ 4,5 %
9 Južna Koreja 695,1 mio. $ 3,3 %
10 Španija 616,8 mio. $ 2,9 %

Največji uvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Združene države Amerike 4,3 mrd. $ 20,5 %
2 Nemčija 1,6 mrd. $ 7,8 %
3 Kitajska 1,2 mrd. $ 5,6 %
4 Francija 1,1 mrd. $ 5,2 %
5 Kanada 1,1 mrd. $ 5,1 %
6 Japonska 997,6 mio. $ 4,8 %
7 Nizozemska 844,9 mio. $ 4 %
8 Združeno kraljestvo 759,6 mio. $ 3,6 %
9 Južna Koreja 536,1 mio. $ 2,6 %
10 Mehika 433,5 mio. $ 2,1 %

Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako

Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.

  1. EU Protidampinški ukrep · Uporablja se od:

    Commission Implementing Regulation (EU) 2026/2327 of 21 October 2026 imposing a definitive anti-dumping duty on imports of certain prepared or preserved citrus fruits (namely mandarins, etc.) originating in the People’s Republic of China following an expiry review pursuant to Article 11(2) of Regulation (EU) 2016/1036 of the European Parliament and of the Council

    CELEX 32026R2327 · Vir: eur-lex.europa.eu

Spremembe predpisov →

Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 2008 razdeli na 136 oznak; carina za tretje države: 0 %–25,6 % (povprečje 18,2 %). Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 19 oznak.

Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 2008 169 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 3 %–58,5 %.

Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 2008 razdeli na 66 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–131,8 % (povprečje 13,9 %). Brez carine: 6 od njih. Specifična ali mešana carina: 21 oznak.

Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 2008 309 oznak; carina za tretje države: 0 %–25 %. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 26 oznak.

Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 2008 razdeli na 39 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–12,5 % (povprečje 5 %). Brez carine: 9 od njih.

Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 2008 19 oznak; uvozna carina (IGI): 20 %.

Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 2008 razdeli na 19 oznak; stopnja TEC: 12,6 %–35 % (povprečje 16,1 %).

Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 2008 66 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %–35 %.

Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 2008 razdeli na 21 oznak; carina ad valorem: 0 %–6 % (povprečje 5,7 %). Brez carine: 1 od njih.

Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 2008 49 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 %. Brez carine: 24 od njih.

Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2008 razdeli na 104 oznake; uporabljena stopnja: 5 %–46,8 % (povprečje 15,5 %). Specifična ali mešana carina: 9 oznak.

Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 2008 40 oznak; stopnja iz stolpca 1: 5 %–34 %. Specifična ali mešana carina: 5 oznak.

Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 2008 razdeli na 32 oznak; carina: 5 %.

Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 2008 skupaj 27 oznak; carina je pri vseh specifična ali mešana, ne odstotna.

Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 2008 razdeli na 22 oznak; običajna carina: 0 %–6 % (povprečje 0,8 %). Brez carine: 9 od njih. Specifična ali mešana carina: 11 oznak.

Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2008 152 oznak; carina MFN: 0 %–40 %. Brez carine: 5 od njih.

Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 2008 razdeli na 14 oznak; uvozna carina: 20 %.

Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 2008 v letu 2024: 20,9 mrd. $ (medletno +6,1 %).

Na prvem mestu med izvozniki: Kitajska (2,7 mrd. $), na drugem Združene države Amerike.

Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 4,3 mrd. $.

Izvoz – Slovenija: 11 mio. $, 77. mesto med 195 državami.

Slovenija je med uvozniki na 60. mestu z vrednostjo 41,5 mio. $.

Opombe

Opombe

1. V to poglavje ne spadajo:

  1. (a) vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 7, 8 ali 11;

  2. (b) masti in olja rastlinskega izvora (poglavje 15);

  3. (c) prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, insektov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

  4. (d) pekovski izdelki in drugi proizvodi iz tar. št. 1905, ali

  5. (e) homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi iz tar. št. 2104.

2. Tar. št. 2007 in 2008 ne zajemata sadnih želejev, sadnih past, s sladkorjem prevlečenih mandljev ali podobno v obliki sladkornih proizvodov (tar. št. 1704), ali čokoladnih proizvodov (tar. št. 1806).

3. Tar. št. 2001, 2004 in 2005 obsegajo glede na primer samo tiste proizvode iz poglavja 7 ali iz tar. št. 1105 ali 1106 (razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz poglavja 8), ki so bili pripravljeni ali konzervirani po drugačnih postopkih, kot so navedeni v opombi 1(a).

4. Paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi 7 mas. % suhe snovi ali več se uvršča pod tar. št. 2002.

5. Pri tar. št. 2007 je z izrazom „dobljeni s toplotno obdelavo“ mišljena obdelava s toploto pri atmosferskem tlaku ali pri znižanem tlaku, ki zviša viskoznost izdelka z znižanjem vsebine vode ali na druge načine.

6. Pri tar. št. 2009 so z izrazom „sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola“ mišljeni sokovi z deležem alkohola do vključno 0,5 vol. % (glej opombo 2 k poglavju 22).

Dodatne opombe

1. Pri tar. št. 2001 morajo vsebovati zelenjava, sadje, oreški in ostali užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, 0,5 mas. % ali več proste, hlapljive kisline, izražene kot ocetna kislina. Dodatno gobe, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 20019050, ne smejo vsebovati več kot 2,5 mas. % soli.

2.

(a) Vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), v proizvodih, uvrščenih v to poglavje, ustreza vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo, predpisano v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, pomnoženi z enim od naslednjih faktorjev:

Vendar vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), naslednjih proizvodov, uvrščenih pod to poglavje:

  • proizvodi, proizvedeni na osnovi morskih alg in drugih alg, pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki niso določeni v poglavju 12,

  • proizvodi, proizvedeni na osnovi manioke, marante, salepa, topinamburja, sladkega krompirja ter podobnih korenovk in gomoljev z visokim deležem škroba ali inulina iz tarifne številke 0714,

  • proizvodi, proizvedeni na osnovi listov vinske trte;

ustreza vrednosti, dobljeni z izračunom na podlagi meritev, pridobljenih po metodi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (metoda HPLC), z uporabo naslednje formule:

S + (G + F) × 0,95

pri čemer je:

‚S‘ vsebnost saharoze, določena z metodo HPLC,

‚F‘ vsebnost fruktoze, določena z metodo HPLC,

‚G‘ vsebnost glukoze, določena z metodo HPLC.

(b) Izraz „Brix vrednost“, omenjen v podštevilkah tarifne številke 2009, odgovarja vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C.

3. Proizvodi, uvrščeni pod tar. podšt. 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899, se obravnavajo, kot da vsebujejo dodani sladkor, kadar „vsebnost sladkorja“ v masnih odstotkih presega vrednosti, ki so naštete v nadaljevanju, glede na vrsto sadja ali užitnega dela rastline:

  • ananas in grozdje: 13 %,

  • drugo sadje, vključno z mešanicami sadja in drugimi užitnimi deli rastlin: 9 %.

4. Pri tar. podšt. 20083011 do 20083039, 20084011 do 20084039, 20085011 do 20085059, 20086011 do 20086039, 20087011 do 20087059, 20088011 do 20088039, 20089311 do 20089329, 20089712 do 20089738 in 20089911 do 20089940 naslednji izrazi pomenijo naslednje:

  • „dejanska vsebnost alkohola v masi“: število kilogramov čistega alkohola, vsebovanih v 100 kg proizvoda,

  • „mas. %“: simbol masnega odstotka alkohola.

5. Za zadevne proizvode se uporablja naslednje:

  1. (a) Vsebnost dodanega sladkorja pri proizvodih pod tar. št. 2009 ustreza „vsebnosti sladkorja“, zmanjšani za vrednosti, ki so naštete spodaj, glede na vrsto soka:

    • limonin ali paradižnikov sok: 3,

    • grozdni sok: 15,

    • drugi sadni ali zelenjavni sokovi, vključno z mešanicami sokov: 13.

  2. (b) Sadni sokovi z dodanim sladkorjem, pri katerih brix vrednost ne presega 67 in vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnih sokov, izgubijo svoj prvotni značaj sadnih sokov pod tar. št. 2009.

Točka (b) se ne uporablja za naravne koncentrirane sadne sokove. Zato naravni koncentrirani sadni sokovi niso izključeni iz tar. št. 2009.

6. Pri tarifnih podštevilkah 20096951 in 20096971, „koncentrirani grozdni sok (vključno grozdni mošt)“ pomeni grozdni sok (vključno grozdni mošt), pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, ni manjša kot 50,9 %.

7. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20071091, 20079993, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794, 20089797, 20089924, 20089931, 20089936, 20089938, 20089948, 20089963, 20098934, 20098936, 20098973, 20098985, 20098988, 20098997, 20099092, 20099095 in 20099097 izraz „tropsko sadje“ pomeni gvajave, mange, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambole in „pitahaye“.

8. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20079993, 20081912, 20081992, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794 in 20089797 izraz „tropski orehi“ pomeni kokosov oreh, indijski oreh, brazilski oreh, areka (ali betel), kola in makadamije.

9. Morske alge in druge alge, pripravljene ali konzervirane s postopki, ki niso določeni v poglavju 12, na primer s toplotno obdelavo, praženjem, dodajanjem začimb ali sladkorja, se uvrščajo v poglavje 20 kot pripravki iz drugih delov rastlin. Morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne, se uvrščajo pod tar. št. 1212.

Vprašanja in odgovori

Katero tarifno oznako ima „sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali…“?

Blago „sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu“ se uvršča v tarifno številko 2008 (v poglavju 20), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.

Kakšna carina velja za 2008 v EU?

Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 25,6 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Kakšna carina velja za 2008 v Združenem kraljestvu?

Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 3 % do 58,5 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2008?

Kitajska: 2,7 mrd. $ v letu 2024 (12,8 % svetovnega izvoza).

Koliko blaga tarifne številke 2008 izvozi Slovenija?

Leta 2024 za 11 mio. $, kar pomeni 77. mesto med izvozniki.

Spremljaj spremembe (RSS)