Tarifna podštevilka · Poglavje 20 · Tarifna številka 2008
2008.20: Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: ananas
Uradno besedilo Ananas
Tarifna podštevilka 2008.20 spada v tarifno številko 2008 (sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali…) v poglavju 20.
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU
Oznake – EU →- 2008 20 Ananas:
- ki vsebuje dodan alkohol:
- v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
- 2008 20 11 z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. % 25,6 + 2,5 €/100 kg/net—
- 2008 20 19 drugo 25,6 %—
- v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
- 2008 20 31 z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. % 25,6 + 2,5 €/100 kg/net—
- 2008 20 39 drugo 25,6 %—
- ki ne vsebuje dodanega alkohola:
- ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
- 2008 20 51 z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. % 19,2 %—
- 2008 20 59 drugo 17,6 %—
- ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
- 2008 20 71 z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. % 20,8 %—
- 2008 20 79 drugo 19,2 %—
- 2008 20 90 ki ne vsebuje dodanega sladkorja 18,4 %—
Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 6
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 % z dokumentom Y-155 (Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije) · sicer brez carine
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Dokumenti
- Y155 Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 %
- Velja za države porekla
- Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Tarifna kvotaNepreferencialna tarifna kvota 20 %
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Združeno kraljestvo, Rusija
- Velja
- do 31. december 2026
- Pravni akt
- Regulation 1988/20
- Tarifne oznake
- pri 5 od 9 oznak
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- do 31. oktober 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 3
- Uvozni nadzorNadzor uvoza ekoloških proizvodov
- Velja za države porekla
- vse države razen: Švica, Islandija, Lihtenštajn, Norveška
- Pravni akt
- Regulation 2306/21
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0692/14
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
Preferencialne stopnje po državah
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 17,6 % – 25,6 % |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| GSP - Splošne določbe | Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kenija in še 7Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kenija, Kongo - Brazzaville, Mikronezija, Nigerija, Niue, Sirija, Tadžikistan, Vanuatu | Brez carine – 17,3 % |
| GSP+ (posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje) | Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija in še 4Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan, Šrilanka, Uzbekistan, Zelenortski otoki | Brez carine |
| Srednja Amerika | Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragva, Panama, Salvador | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| sporazum EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Čile | Čile | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Ekvador | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–Egipt | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Islandija | Islandija | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | Brez carine |
| sporazum EU–Kenija | Kenija | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Mehika | Mehika | Brez carine |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Turčija | Turčija | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republika | Južnoafriška republika | Brez carine |
| sporazum EU–Združene države Amerike | Združene države Amerike | Brez carine |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 15,9 % – 22,4 % |
EU: mesečni uvoz
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
| 100,1 mio. € | 32,2 % | +38,2 % | |
| 82,2 mio. € | 26,4 % | +25,9 % | |
| 69,3 mio. € | 22,3 % | +34,3 % | |
| 35 mio. € | 11,3 % | −28,9 % | |
| 13 mio. € | 4,2 % | +0,6 % | |
| 4,2 mio. € | 1,3 % | −5,5 % | |
| 2,8 mio. € | 0,9 % | +148,5 % | |
| 1,3 mio. € | 0,4 % | −44,2 % |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 168,5 tis. $168,5 tis. $+1,5 mio. $+6,9 mio. $+> 57,8 mio. $
Izvoz: 119
- Tajska: 348,8 mio. $
- Indonezija: 273,9 mio. $
- Filipini: 245,1 mio. $
- Kenija: 57,8 mio. $
- Nemčija: 24,8 mio. $
- Vietnam: 23,1 mio. $
- Peru: 18,3 mio. $
- Nizozemska: 16,5 mio. $
- Esvatini: 12,5 mio. $
- Kitajska: 10,2 mio. $
- Kostarika: 8 mio. $
- Španija: 6,9 mio. $
- Francija: 6,4 mio. $
- Združene države Amerike: 4,6 mio. $
- Singapur: 4 mio. $
- Avstrija: 3,1 mio. $
- Kolumbija: 2,9 mio. $
- Šrilanka: 2,4 mio. $
- Grčija: 2,3 mio. $
- Belgija: 2,3 mio. $
- Gvatemala: 2,2 mio. $
- Italija: 2,2 mio. $
- Mehika: 1,9 mio. $
- Kanada: 1,8 mio. $
- Slonokoščena obala: 1,8 mio. $
- Poljska: 1,8 mio. $
- Portugalska: 1,5 mio. $
- Sierra Leone: 1,5 mio. $
- Južnoafriška republika: 1,2 mio. $
- Združeno kraljestvo: 1,2 mio. $
- Ekvador: 1,1 mio. $
- Češka: 995,1 tis. $
- Rusija: 821 tis. $
- Saudova Arabija: 770,6 tis. $
- Bolivija: 764,1 tis. $
- Malezija: 754,8 tis. $
- Slovaška: 727,7 tis. $
- Ciper: 626 tis. $
- Švedska: 583,6 tis. $
- Litva: 562,7 tis. $
- Brazilija: 551,4 tis. $
- Indija: 521,7 tis. $
- Irska: 506,9 tis. $
- Danska: 462,1 tis. $
- Kazahstan: 429,3 tis. $
- Tajvan: 341 tis. $
- Luksemburg: 307,5 tis. $
- Romunija: 284,5 tis. $
- Latvija: 283 tis. $
- Avstralija: 281,1 tis. $
- Nova Zelandija: 204,9 tis. $
- Bolgarija: 196 tis. $
- Togo: 180,6 tis. $
- Estonija: 178,4 tis. $
- Združeni arabski emirati: 170,2 tis. $
- Gana: 168,5 tis. $
- Benin: 168,1 tis. $
- Madagaskar: 138,1 tis. $
- Madžarska: 133,6 tis. $
- Turčija: 127,1 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 216,7 tis. $216,7 tis. $+1,8 mio. $+9,8 mio. $+> 31,7 mio. $
Uvoz: 213
- Združene države Amerike: 340,7 mio. $
- Španija: 58,2 mio. $
- Kitajska: 50 mio. $
- Nemčija: 50 mio. $
- Japonska: 44,1 mio. $
- Združeno kraljestvo: 37,2 mio. $
- Avstralija: 31,7 mio. $
- Nizozemska: 31,3 mio. $
- Francija: 30,1 mio. $
- Mehika: 29,8 mio. $
- Rusija: 29,5 mio. $
- Južna Koreja: 24 mio. $
- Kanada: 23,9 mio. $
- Poljska: 23,3 mio. $
- Združeni arabski emirati: 22,8 mio. $
- Iran: 18,6 mio. $
- Italija: 14,6 mio. $
- Ukrajina: 14,3 mio. $
- Belgija: 13,7 mio. $
- Finska: 12,3 mio. $
- Portugalska: 11,8 mio. $
- Švica: 9,8 mio. $
- Švedska: 9,5 mio. $
- Avstrija: 8,2 mio. $
- Nova Zelandija: 7,7 mio. $
- Romunija: 7,7 mio. $
- Saudova Arabija: 7,6 mio. $
- Norveška: 6,7 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 6,6 mio. $
- Grčija: 6,4 mio. $
- Češka: 5,6 mio. $
- Južnoafriška republika: 5,6 mio. $
- Izrael: 5,5 mio. $
- Argentina: 5,3 mio. $
- Singapur: 5,2 mio. $
- Tajvan: 5,1 mio. $
- Danska: 4,9 mio. $
- Kazahstan: 4,7 mio. $
- Malezija: 4,4 mio. $
- Čile: 3,9 mio. $
- Madžarska: 3,4 mio. $
- Egipt: 3,3 mio. $
- Jemen: 3,2 mio. $
- Alžirija: 3 mio. $
- Irska: 2,7 mio. $
- Slovaška: 2,6 mio. $
- Pakistan: 2,6 mio. $
- Indija: 2,3 mio. $
- Irak: 2 mio. $
- Oman: 2 mio. $
- Slovenija: 2 mio. $
- Srbija: 1,9 mio. $
- Peru: 1,8 mio. $
- Uzbekistan: 1,6 mio. $
- Litva: 1,6 mio. $
- Mavretanija: 1,5 mio. $
- Trinidad in Tobago: 1,5 mio. $
- Hrvaška: 1,4 mio. $
- Latvija: 1,4 mio. $
- Honduras: 1,3 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 348,8 mio. $ | 31,6 % | |
| 2 | 273,9 mio. $ | 24,8 % | |
| 3 | 245,1 mio. $ | 22,2 % | |
| 4 | 57,8 mio. $ | 5,2 % | |
| 5 | 24,8 mio. $ | 2,2 % | |
| 6 | 23,1 mio. $ | 2,1 % | |
| 7 | 18,3 mio. $ | 1,7 % | |
| 8 | 16,5 mio. $ | 1,5 % | |
| 9 | 12,5 mio. $ | 1,1 % | |
| 10 | 10,2 mio. $ | 0,9 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 340,7 mio. $ | 30,8 % | |
| 2 | 58,2 mio. $ | 5,3 % | |
| 3 | 50 mio. $ | 4,5 % | |
| 4 | 50 mio. $ | 4,5 % | |
| 5 | 44,1 mio. $ | 4 % | |
| 6 | 37,2 mio. $ | 3,4 % | |
| 7 | 31,7 mio. $ | 2,9 % | |
| 8 | 31,3 mio. $ | 2,8 % | |
| 9 | 30,1 mio. $ | 2,7 % | |
| 10 | 29,8 mio. $ | 2,7 % |
Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 162
Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.
- 20 %mediana dajatve
- 14število držav brez dajatve (MFN)
- 59 %najvišja: Turčija, Bocvana, Esvatini
162
| Država uvoza | Dajatev MFN | vrstice od – do | leto podatkov |
|---|---|---|---|
| 10 % | 2018 · HS 2012 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 50 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2021 · HS 2007 | ||
| 14 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 6 % | 2023 | ||
| 19 % | 6 % – 32 % | 2021 · HS 2012 | |
| 5 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 25 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 6 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 55 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2022 | ||
| 14 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 35 % | 2023 | ||
| 10 % | 2022 | ||
| 0 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 40 % | 2019 · HS 2017 | ||
| 30 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 55 % | 2023 | ||
| 30 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 21 % | 18 % – 26 % | 2023 | |
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 12 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 20 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 15 % | 2023 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 32 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 2 % | 0 % – 4 % | 2022 · HS 2017 | |
| 20 % | 2023 | ||
| 20 % | 0 % – 47 % | 2023 | |
| 10 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 13 % | 0 % – 25 % | 2023 | |
| 45 % | 2023 | ||
| 55 % | 2023 | ||
| 22 % | 2021 · HS 2002 | ||
| 35 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 6 % | 2023 | ||
| 35 % | 2023 | ||
| 6 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 14 % | 2023 | ||
| 25 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 55 % | 2023 | ||
| 30 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 15 %* | 2021 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 25 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 40 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 3 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 55 % | 2023 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 15 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 53 % | 5 % – 100 % | 2023 | |
| 16 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 2 % | 0 % – 4 % | 2017 · HS 2017 | |
| 15 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 | ||
| 14 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 35 % | 2023 | ||
| 6 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 15 % | 2022 | ||
| 20 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 18 % | 0 % – 20 % | 2023 | |
| 20 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 30 % | 2020 · HS 2012 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 25 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 40 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2007 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 7,5 % | 5 % – 10 % | 2021 · HS 2017 | |
| 25 % | 2023 | ||
| 10 % | 2019 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 13 %* | 2023 | ||
| 15 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 46 %* | 2023 | ||
| 35 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 59 % | 2023 | ||
| 15 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 35 % | 2023 | ||
| 9,2 % | 2 % – 10 % | 2023 · HS 2017 | |
| 14 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 14 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 40 % | 2023 | ||
| 4 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 25 % | 2023 | ||
| 0,2 %* | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 20 % | 16 % – 25 % | 2023 | |
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0,1 % | 2023 |
Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. * ekvivalent ad valorem specifičnih dajatev (ocena UNCTAD) · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)
Klasifikacije in korespondence
Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.
- SITC Rev. 4
- 05893 Pineapples, prepared/preserved
- Končna uporaba (BEC Rev. 5)
- Potrošno blago · BEC 113201
- Proizvod CPC 2.1
- 21491 Pineapples, otherwise prepared or preserved
- Dejavnost ISIC Rev. 4
- 1030 Processing and preserving of fruit and vegetables
Prejšnje izdaje HS
| HS | Oznaka | |
|---|---|---|
| 2017 | 2008.20 | nespremenjeno |
| 2012 | 2008.20 | nespremenjeno |
| 2007 | 2008.20 | nespremenjeno |
| 2002 | 2008.20 | nespremenjeno |
| 1996 | 2008.20 | nespremenjeno |
| 1992 | 2008.20 | nespremenjeno |
Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)
Zavezujoče odločbe za podobno blago 8
Odločbe carinske uprave ZDA (CBP, CROSS) in britanske HMRC (Advance Tariff Rulings) o blagu, uvrščenem sem. Odločba zavezuje le imetnika, vendar kaže, kako organi uvrščajo podobno blago. Opisi so angleška besedila organov.
- N364378 U.S. CBP
The tariff classification of fruit products from France and Guatemala
- N338885 U.S. CBP
The tariff classification of a pineapple puree from Costa Rica
- N323679 U.S. CBP
The tariff classification and eligibility of the United States-Mexico-Canada Agreement (USMCA) of food preparations from Canada
- 600016341 HMRC
Pineapple in juice. Ingredients include water, pineapple, pear juice from concentrate, lemon juice from concentrate, acidity regulator and antioxidant. Packed in a plastic pot and sealed with a heat-applied lid. Each unit case contains 6 retail units of 4 pots, with each pot weighing 120g.
- 600015926 HMRC
Dried pineapple snack food. Ingredients: Pineapple, sugar, antioxidant (citric acid), preservative (sodium metabisulphite). 100g pack Pineapples have been subjected to osmotic dehydration.
- 600013587 HMRC
Pineapple Slices that are in juice in a can. It contains Pineapple, Pineapple Juice and Citric Acid. The net weight is 432 g and drained weight is 255 g. They are packaged 12 cans to a carton. The product does not contain any added sugar.
- 600013749 HMRC
Pineapple pieces in juice. These are packed in a plastic pot with sealed lid. The item weighs 90 grams Ingredients: Pineapple Water Apple juice from concentrate Pineapple juice from concentrate Citric acid Ascorbic acid
- 600012375 HMRC
Pineapple slices in pineapple juice. These are packaged in a tin, the net weight is 432 grams. Ingredients: Pineapple, pineapple juice, citric acid.
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
-
CELEX 32026R2327 · Vir: eur-lex.europa.eu
-
UK Trade Tariff: measure changes on 64 commodity codes
Trade Tariff changes 2026-08-05 · Vir: trade-tariff.service.gov.uk
-
FR Doc. 2026-14542 · 91 FR 45516 · Vir: federalregister.gov
-
CELEX 32026R1455 · Vir: eur-lex.europa.eu
-
CELEX 32026R1395 · Vir: eur-lex.europa.eu
-
FR Doc. 2026-11158 · 91 FR 33854 · Vir: federalregister.gov
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni podštevilki 2008.20 razdeli na 9 oznak; carina za tretje države: 17,6 %–25,6 % (povprečje 20,9 %). Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Turška carinska tarifa ima v tarifni podštevilki 2008.20 9 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 58,5 %.
Trgovinski sporazumi in preferencialne sheme (npr. GSP-EBA in CARIFORUM) v EU zagotavljajo ničelno carino za 122 držav porekla; standardna stopnja je 17,6 % – 25,6 %.
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija poleg carine uporablja še dodatna dajatev v višini 50 %.
Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU (september 2025 – avgust 2026): 310,9 mio. €, kar je 18 % več kot v predhodnih 12 mesecih; največji dobavitelj: Tajska (32 %), sledi Indonezija.
Vrednost svetovne trgovine z blagom te tarifne podštevilke v letu 2024: 1,1 mrd. $ (medletno +0,1 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Tajska (348,8 mio. $), na drugem Indonezija.
Opombe
Dodatne opombe
1. Pri tar. št. 2001 morajo vsebovati zelenjava, sadje, oreški in ostali užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, 0,5 mas. % ali več proste, hlapljive kisline, izražene kot ocetna kislina. Dodatno gobe, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 20019050, ne smejo vsebovati več kot 2,5 mas. % soli.
2.
(a) Vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), v proizvodih, uvrščenih v to poglavje, ustreza vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo, predpisano v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, pomnoženi z enim od naslednjih faktorjev:
0,93 za proizvode iz tarifnih podštevilk 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899,
0,95 za proizvode iz drugih tar. št.
Vendar vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), naslednjih proizvodov, uvrščenih pod to poglavje:
proizvodi, proizvedeni na osnovi morskih alg in drugih alg, pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki niso določeni v poglavju 12,
proizvodi, proizvedeni na osnovi manioke, marante, salepa, topinamburja, sladkega krompirja ter podobnih korenovk in gomoljev z visokim deležem škroba ali inulina iz tarifne številke 0714,
proizvodi, proizvedeni na osnovi listov vinske trte;
ustreza vrednosti, dobljeni z izračunom na podlagi meritev, pridobljenih po metodi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (metoda HPLC), z uporabo naslednje formule:
S + (G + F) × 0,95
pri čemer je:
‚S‘ vsebnost saharoze, določena z metodo HPLC,
‚F‘ vsebnost fruktoze, določena z metodo HPLC,
‚G‘ vsebnost glukoze, določena z metodo HPLC.
(b) Izraz „Brix vrednost“, omenjen v podštevilkah tarifne številke 2009, odgovarja vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C.
3. Proizvodi, uvrščeni pod tar. podšt. 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899, se obravnavajo, kot da vsebujejo dodani sladkor, kadar „vsebnost sladkorja“ v masnih odstotkih presega vrednosti, ki so naštete v nadaljevanju, glede na vrsto sadja ali užitnega dela rastline:
ananas in grozdje: 13 %,
drugo sadje, vključno z mešanicami sadja in drugimi užitnimi deli rastlin: 9 %.
4. Pri tar. podšt. 20083011 do 20083039, 20084011 do 20084039, 20085011 do 20085059, 20086011 do 20086039, 20087011 do 20087059, 20088011 do 20088039, 20089311 do 20089329, 20089712 do 20089738 in 20089911 do 20089940 naslednji izrazi pomenijo naslednje:
„dejanska vsebnost alkohola v masi“: število kilogramov čistega alkohola, vsebovanih v 100 kg proizvoda,
„mas. %“: simbol masnega odstotka alkohola.
5. Za zadevne proizvode se uporablja naslednje:
(a) Vsebnost dodanega sladkorja pri proizvodih pod tar. št. 2009 ustreza „vsebnosti sladkorja“, zmanjšani za vrednosti, ki so naštete spodaj, glede na vrsto soka:
limonin ali paradižnikov sok: 3,
grozdni sok: 15,
drugi sadni ali zelenjavni sokovi, vključno z mešanicami sokov: 13.
(b) Sadni sokovi z dodanim sladkorjem, pri katerih brix vrednost ne presega 67 in vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnih sokov, izgubijo svoj prvotni značaj sadnih sokov pod tar. št. 2009.
Točka (b) se ne uporablja za naravne koncentrirane sadne sokove. Zato naravni koncentrirani sadni sokovi niso izključeni iz tar. št. 2009.
6. Pri tarifnih podštevilkah 20096951 in 20096971, „koncentrirani grozdni sok (vključno grozdni mošt)“ pomeni grozdni sok (vključno grozdni mošt), pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, ni manjša kot 50,9 %.
7. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20071091, 20079993, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794, 20089797, 20089924, 20089931, 20089936, 20089938, 20089948, 20089963, 20098934, 20098936, 20098973, 20098985, 20098988, 20098997, 20099092, 20099095 in 20099097 izraz „tropsko sadje“ pomeni gvajave, mange, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambole in „pitahaye“.
8. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20079993, 20081912, 20081992, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794 in 20089797 izraz „tropski orehi“ pomeni kokosov oreh, indijski oreh, brazilski oreh, areka (ali betel), kola in makadamije.
9. Morske alge in druge alge, pripravljene ali konzervirane s postopki, ki niso določeni v poglavju 12, na primer s toplotno obdelavo, praženjem, dodajanjem začimb ali sladkorja, se uvrščajo v poglavje 20 kot pripravki iz drugih delov rastlin. Morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne, se uvrščajo pod tar. št. 1212.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: ananas“?
Blago „sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: ananas“ se uvršča v tarifno podštevilko 2008.20 (v tarifni številki 2008), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2008.20 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 17,6 % do 25,6 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2008.20 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 58,5 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 2008.20?
Tajska: 348,8 mio. $ v letu 2024 (31,6 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne podštevilke 2008.20 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1,4 tis. $, kar pomeni 101. mesto med izvozniki.
Iz katerih držav se blago tarifne podštevilke 2008.20 lahko uvaža v EU brez carine?
Ničelno carino po trgovinskem sporazumu ali preferencialni shemi ima 122 držav porekla (podlaga med drugim: GSP-EBA, CARIFORUM, OČD). Blago mora izpolnjevati pravila o poreklu sporazuma, uvoznik pa mora imeti dokazilo o poreklu; sicer velja standardna stopnja 17,6 % – 25,6 %. Stopnjo za posamezno državo prikažete tako, da jo izberete zgoraj.
Ali za blago tarifne podštevilke 2008.20 velja protidampinška dajatev?
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija uporablja dodatna dajatev v višini 50 %. Za izvoznike, ki so v uredbi navedeni poimensko, veljajo nižje stopnje.
Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 2008.20?
Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Tajska (32 %), Indonezija (26 %) in Filipini (22 %). Skupni uvoz: 310,9 mio. €.