Tarifna številka · Poglavje 20

2009

2009: Sadni sokovi ali sokovi iz oreškov (vključno grozdni mošt in kokosova voda) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Tarifna številka 2009 iz poglavja 20 (proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin) ima 17 tarifnih podštevilk.

Primerjava carinskih stopenj

EU 10,5 % – 33,6 % Carina za tretje države 102 oznaki · povprečje 18,6 % · 32× specifična ali mešana carina Turčija 58,5 % Carina za tretje države 102 oznaki ZDA Brez carine Splošna stopnja (MFN) 31 oznak · 28× specifična ali mešana carina Združeno kraljestvo 10 % – 40 % Carina za tretje države 269 oznak · povprečje 17,8 % · 99× specifična ali mešana carina Kanada Brez carine – 12,5 % Carina za tretje države 39 oznak · povprečje 2,4 % Mehika 20 % Carina za tretje države 21 oznak Brazilija 12,6 % Carina za tretje države 23 oznak Argentina 12,6 % Carina za tretje države 45 oznak Peru Brez carine – 6 % Carina za tretje države 24 oznak · povprečje 5,5 % Nova Zelandija Brez carine – 5 % Carina za tretje države 109 oznak · povprečje 4,6 % Japonska 5,4 % – 29,8 % Carina za tretje države 80 oznak · povprečje 19,9 % · 16× specifična ali mešana carina Tajvan 5 % – 35 % Carina za tretje države 56 oznak · povprečje 23,9 % GCC 5 % Carina za tretje države 67 oznak Švica Brez carine Carina za tretje države 64 oznak · 61× specifična ali mešana carina Norveška Brez carine Carina za tretje države 27 oznak · 12× specifična ali mešana carina Severna Makedonija Brez carine – 30 % Carina za tretje države 116 oznak · povprečje 11,2 % · 91× specifična ali mešana carina Nigerija 10 % – 20 % Carina za tretje države 40 oznak · povprečje 15 %

Tarifne podštevilke 17

  • 2009.11Sadni sokovi ali sokovi iz oreškov: pomarančni sok, zamrznjenPomarančni sok, zamrznjen EU 15,2 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 14 %–30 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 21,3 %–25,5 % · Tajvan 20 %–30 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 0 %–15 % · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.12nezamrznjen, z brix vrednostjo do vključno 20Pomarančni sok, nezamrznjen, brix do 20 EU 12,2 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 12 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 21,3 %–25,5 % · Tajvan 22,5 %–30 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 20 % · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.19Sadni sokovi ali sokovi iz oreškov: pomarančni sok, drugoPomarančni sok, drug (koncentrat) EU 12,2 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 12 %–30 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 21,3 %–25,5 % · Tajvan 22,5 %–30 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.21z brix vrednostjo do vključno 20 EU 12 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 12 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 19,1 %–25,5 % · Tajvan 22,5 %–30 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.29Sok grenivke; sok pomela: drug EU 12 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 12 %–30 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 19,1 %–25,5 % · Tajvan 22,5 %–30 % · GCC 5 % · Švica Brez carine · Norveška Brez carine · Severna Makedonija Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.31z brix vrednostjo do vključno 20 EU 14,4 %–15,2 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 14 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 6 %–25,5 % · Tajvan 20 % · GCC 5 % · Švica Brez carine · Norveška Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.39Sok iz drugih posameznih vrst agrumov: drugo EU 14,4 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 14 %–30 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 6 %–25,5 % · Tajvan 20 % · GCC 5 % · Švica Brez carine · Norveška Brez carine · Severna Makedonija Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.41z brix vrednostjo do vključno 20 EU 15,2 %–16 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 14 %–16 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija Brez carine · Japonska 19,1 %–25,5 % · Tajvan 20 %–30 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.49Sadni sokovi ali sokovi iz oreškov: ananasov sok, drugo EU 15,2 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 14 %–30 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija Brez carine · Japonska 19,1 %–25,5 % · Tajvan 20 %–30 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.50Sadni sokovi ali sokovi iz oreškov: paradižnikov sok EU 16 %–16,8 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 16 % · Kanada 12,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 21,3 %–29,8 % · Tajvan 30 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.61z brix vrednostjo do vključno 30 Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 20 % · Kanada 0 %–9,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru Brez carine · Nova Zelandija 5 % · Japonska 19,1 %–23 % · Tajvan 20 %–25 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.69Grozdni sok (vključno grozdni mošt): drugo Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 20 %–40 % · Kanada 0 %–9,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru Brez carine · Nova Zelandija 5 % · Japonska 19,1 %–25,5 % · Tajvan 20 %–25 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.71z brix vrednostjo do vključno 20 EU 18 % · Turčija 58,5 % · ZDA Brez carine · Združeno kraljestvo 18 % · Kanada 4 %–8,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 19,1 %–29,8 % · Tajvan 20 %–30 % · GCC 5 % · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.79Sadni sokovi ali sokovi iz oreškov: jabolčni sok, drugoJabolčni sok z brix nad 20 EU 18 %–30 % · Turčija 58,5 % · ZDA Brez carine · Združeno kraljestvo 18 %–30 % · Kanada 0 %–8,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 19,1 %–29,8 % · Tajvan 20 %–30 % · GCC 5 % · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.81brusnični (Vaccinium macrocarpon, Vaccinium oxycoccos, Vaccinium vitis-idaea) sok EU 14 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 14 %–30 % · Kanada Brez carine · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 19,1 %–25,5 % · Tajvan 25 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 30 % · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.89Sok iz drugih posameznih vrst sadja, oreškov ali vrtnin: drugoSokovi iz drugega sadja ali zelenjave EU 10,5 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · ZDA Brez carine · Združeno kraljestvo 10 %–30 % · Kanada 0 %–9,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 7,2 %–25,5 % · Tajvan 5 %–35 % · GCC 5 % · Norveška Brez carine · Severna Makedonija 0 %–30 % · Nigerija 10 %–20 %
  • 2009.90Sadni sokovi ali sokovi iz oreškov: mešanice sokovMešanice sadnih in zelenjavnih sokov EU 10,5 %–33,6 % · Turčija 58,5 % · Združeno kraljestvo 10 %–30 % · Kanada 0 %–9,5 % · Mehika 20 % · Brazilija 12,6 % · Argentina 12,6 % · Peru 6 % · Nova Zelandija 5 % · Japonska 5,4 %–25,5 % · Tajvan 5 %–25 % · GCC 5 % · Severna Makedonija 0 %–30 % · Nigerija 10 %–20 %

EU: mesečni uvoz

zadnjih 12 mesecev2,7 mrd. €−12,6 % · prejšnjih 12 mesecev
Povprečna uvozna cena1,65 € na kg
jan. 2024: 208,8 mio. €feb. 2024: 217,1 mio. €mar. 2024: 197,1 mio. €apr. 2024: 257,7 mio. €maj 2024: 202,5 mio. €jun. 2024: 218,8 mio. €jul. 2024: 231,9 mio. €avg. 2024: 237,8 mio. €sep. 2024: 287,9 mio. €okt. 2024: 322,4 mio. €nov. 2024: 264,1 mio. €dec. 2024: 207,7 mio. €jan. 2025: 238,5 mio. €feb. 2025: 248 mio. €mar. 2025: 220,9 mio. €apr. 2025: 241,9 mio. €maj 2025: 236,9 mio. €jun. 2025: 228,9 mio. €jul. 2025: 262,2 mio. €avg. 2025: 379 mio. €sep. 2025: 232,5 mio. €okt. 2025: 217 mio. €nov. 2025: 212,3 mio. €dec. 2025: 188,2 mio. €jan. 2026: 238,4 mio. €feb. 2026: 208,6 mio. €mar. 2026: 246,7 mio. €apr. 2026: 218,8 mio. €maj 2026: 235,1 mio. €jun. 2026: 269,3 mio. €jul. 2026: 264,8 mio. €avg. 2026: 210,1 mio. € 202420252026
Podatki do: avgust 2026 (začasni podatki) · Mesečni podatki: Eurostat Comext (CC BY 4.0), HMRC (OGL v3.0)

Svetovna trgovina v letu 2024

2009 · 20,3 mrd. $

Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 3,7 mio. $3,7 mio. $+42,7 mio. $+298,4 mio. $+> 925,3 mio. $

Izvoz: 190
  1. Brazilija: 3,5 mrd. $
  2. Španija: 1,4 mrd. $
  3. Nizozemska: 1,4 mrd. $
  4. Kitajska: 981,4 mio. $
  5. Nemčija: 952,6 mio. $
  6. Tajska: 925,3 mio. $
  7. Poljska: 880,9 mio. $
  8. Mehika: 842,4 mio. $
  9. Turčija: 775 mio. $
  10. Združene države Amerike: 763,4 mio. $
  11. Italija: 736,8 mio. $
  12. Avstrija: 511,6 mio. $
  13. Južnoafriška republika: 451 mio. $
  14. Izrael: 421,2 mio. $
  15. Vietnam: 412,5 mio. $
  16. Argentina: 383,2 mio. $
  17. Belgija: 346,6 mio. $
  18. Saudova Arabija: 305 mio. $
  19. Egipt: 298,4 mio. $
  20. Filipini: 293,3 mio. $
  21. Kostarika: 261,9 mio. $
  22. Čile: 261,8 mio. $
  23. Kanada: 245 mio. $
  24. Ukrajina: 234,4 mio. $
  25. Irska: 233,7 mio. $
  26. Francija: 228,2 mio. $
  27. Madžarska: 148,6 mio. $
  28. Indonezija: 134,8 mio. $
  29. Peru: 111,3 mio. $
  30. Moldavija: 96,9 mio. $
  31. Grčija: 94,6 mio. $
  32. Združeno kraljestvo: 86,9 mio. $
  33. Danska: 83,1 mio. $
  34. Indija: 78,1 mio. $
  35. Ciper: 77,6 mio. $
  36. Gvatemala: 70,8 mio. $
  37. Avstralija: 66,7 mio. $
  38. Uzbekistan: 59,7 mio. $
  39. Pakistan: 58,6 mio. $
  40. Portugalska: 56,4 mio. $
  41. Kuvajt: 53,5 mio. $
  42. Nova Zelandija: 53,4 mio. $
  43. Srbija: 53,3 mio. $
  44. Južna Koreja: 51,4 mio. $
  45. Iran: 48,3 mio. $
  46. Japonska: 44,4 mio. $
  47. Singapur: 42,7 mio. $
  48. Rusija: 40,9 mio. $
  49. Dominikanska republika: 38 mio. $
  50. Tajvan: 33,1 mio. $
  51. Ekvador: 32,8 mio. $
  52. Švica: 31,5 mio. $
  53. Malezija: 31 mio. $
  54. Češka: 30,9 mio. $
  55. Kenija: 30,9 mio. $
  56. Združeni arabski emirati: 27,1 mio. $
  57. Šrilanka: 26 mio. $
  58. Maroko: 22,2 mio. $
  59. Gruzija: 21,3 mio. $
  60. Honduras: 21,2 mio. $

Največji izvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Brazilija 3,5 mrd. $ 17,1 %
2 Španija 1,4 mrd. $ 6,9 %
3 Nizozemska 1,4 mrd. $ 6,7 %
4 Kitajska 981,4 mio. $ 4,8 %
5 Nemčija 952,6 mio. $ 4,7 %
6 Tajska 925,3 mio. $ 4,5 %
7 Poljska 880,9 mio. $ 4,3 %
8 Mehika 842,4 mio. $ 4,1 %
9 Turčija 775 mio. $ 3,8 %
10 Združene države Amerike 763,4 mio. $ 3,8 %

Največji uvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Združene države Amerike 4,2 mrd. $ 20,6 %
2 Nizozemska 2,1 mrd. $ 10,2 %
3 Nemčija 1,4 mrd. $ 6,7 %
4 Francija 1 mrd. $ 5 %
5 Združeno kraljestvo 920,7 mio. $ 4,5 %
6 Belgija 869,2 mio. $ 4,3 %
7 Kitajska 862,4 mio. $ 4,2 %
8 Japonska 814,6 mio. $ 4 %
9 Kanada 621,4 mio. $ 3,1 %
10 Avstrija 444,4 mio. $ 2,2 %

Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 2009 102 oznaki; carina za tretje države: 10,5 %–33,6 %. Specifična ali mešana carina: 32 oznak.

Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 2009 razdeli na 102 oznaki; zakonska stopnja (zakon 474): 58,5 %.

Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 2009 31 oznak; splošna carinska stopnja (General): brez carine. Brez carine: 3 od njih. Specifična ali mešana carina: 28 oznak.

Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 2009 razdeli na 269 oznak; carina za tretje države: 10 %–40 % (povprečje 17,8 %). Specifična ali mešana carina: 99 oznak.

Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 2009 39 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–12,5 %. Brez carine: 27 od njih.

Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 2009 razdeli na 21 oznak; uvozna carina (IGI): 20 %.

Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 2009 23 oznak; stopnja TEC: 12,6 %.

Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 2009 razdeli na 45 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %.

Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 2009 24 oznak; carina ad valorem: 0 %–6 %. Brez carine: 2 od njih.

Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 2009 razdeli na 109 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 4,6 %). Brez carine: 8 od njih.

Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2009 80 oznak; uporabljena stopnja: 5,4 %–29,8 %. Specifična ali mešana carina: 16 oznak.

Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 2009 razdeli na 56 oznak; stopnja iz stolpca 1: 5 %–35 % (povprečje 23,9 %).

Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 2009 67 oznak; carina: 5 %.

Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 2009 razdeli na 64 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine. Brez carine: 3 od njih. Specifična ali mešana carina: 61 oznak.

Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 2009 27 oznak; običajna carina: brez carine. Brez carine: 15 od njih. Specifična ali mešana carina: 12 oznak.

Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2009 razdeli na 116 oznak; carina MFN: 0 %–30 % (povprečje 11,2 %). Brez carine: 10 od njih. Specifična ali mešana carina: 91 oznak.

Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 2009 40 oznak; uvozna carina: 10 %–20 %.

Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 2009 je leta 2024 znašala 20,3 mrd. $, kar je 13,2 % več kot leta 2023.

Največji izvoznik: Brazilija (17,1 % svetovnega izvoza), sledi Španija.

Največji uvoznik: Združene države Amerike (4,2 mrd. $).

Slovenija je med izvozniki na 63. mestu z vrednostjo 20,2 mio. $ (skupaj 190 držav izvoznic).

Slovenija je med uvozniki na 44. mestu z vrednostjo 49,9 mio. $.

Opombe

Opombe

1. V to poglavje ne spadajo:

  1. (a) vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 7, 8 ali 11;

  2. (b) masti in olja rastlinskega izvora (poglavje 15);

  3. (c) prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, insektov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);

  4. (d) pekovski izdelki in drugi proizvodi iz tar. št. 1905, ali

  5. (e) homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi iz tar. št. 2104.

2. Tar. št. 2007 in 2008 ne zajemata sadnih želejev, sadnih past, s sladkorjem prevlečenih mandljev ali podobno v obliki sladkornih proizvodov (tar. št. 1704), ali čokoladnih proizvodov (tar. št. 1806).

3. Tar. št. 2001, 2004 in 2005 obsegajo glede na primer samo tiste proizvode iz poglavja 7 ali iz tar. št. 1105 ali 1106 (razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz poglavja 8), ki so bili pripravljeni ali konzervirani po drugačnih postopkih, kot so navedeni v opombi 1(a).

4. Paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi 7 mas. % suhe snovi ali več se uvršča pod tar. št. 2002.

5. Pri tar. št. 2007 je z izrazom „dobljeni s toplotno obdelavo“ mišljena obdelava s toploto pri atmosferskem tlaku ali pri znižanem tlaku, ki zviša viskoznost izdelka z znižanjem vsebine vode ali na druge načine.

6. Pri tar. št. 2009 so z izrazom „sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola“ mišljeni sokovi z deležem alkohola do vključno 0,5 vol. % (glej opombo 2 k poglavju 22).

Opombe k podštevilkam

1. Za namen tar. podšt. 200510 izraz „homogenizirane vrtnine“ pomeni proizvode iz vrtnin, popolnoma homogenizirane, pripravljene za prodajo na drobno kot hrana, primerna za dojenčke ali majhne otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki so dodane tem proizvodom kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine vidnih delcev vrtnin. Tar. podšt. 200510 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami tar. št. 2005.

2. Za namen tar. podšt. 200710 izraz „homogenizirani proizvodi“ pomeni proizvode iz sadja, popolnoma homogenizirane, pripravljene za prodajo na drobno kot hrana, primerna za dojenčke ali majhne otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki so dodane tem proizvodom kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine vidnih delcev sadja. Tar. podšt. 200710 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami tar. št. 2007.

3. Za namen tar. podšt. 200912, 200921, 200931, 200941, 200961 in 200971, izraz „brix vrednost“ pomeni neposredni odčitek stopinj brix z brix hidrometra ali refrakcijskega indeksa, izraženega v odstotkih saharoze, odčitanega z refraktometra, pri temperaturi 20 °C ali korekcijo na 20 °C, če je odčitavanje potekalo pri drugi temperaturi.

Dodatne opombe

1. Pri tar. št. 2001 morajo vsebovati zelenjava, sadje, oreški in ostali užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, 0,5 mas. % ali več proste, hlapljive kisline, izražene kot ocetna kislina. Dodatno gobe, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 20019050, ne smejo vsebovati več kot 2,5 mas. % soli.

2.

(a) Vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), v proizvodih, uvrščenih v to poglavje, ustreza vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo, predpisano v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, pomnoženi z enim od naslednjih faktorjev:

Vendar vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), naslednjih proizvodov, uvrščenih pod to poglavje:

  • proizvodi, proizvedeni na osnovi morskih alg in drugih alg, pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki niso določeni v poglavju 12,

  • proizvodi, proizvedeni na osnovi manioke, marante, salepa, topinamburja, sladkega krompirja ter podobnih korenovk in gomoljev z visokim deležem škroba ali inulina iz tarifne številke 0714,

  • proizvodi, proizvedeni na osnovi listov vinske trte;

ustreza vrednosti, dobljeni z izračunom na podlagi meritev, pridobljenih po metodi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (metoda HPLC), z uporabo naslednje formule:

S + (G + F) × 0,95

pri čemer je:

‚S‘ vsebnost saharoze, določena z metodo HPLC,

‚F‘ vsebnost fruktoze, določena z metodo HPLC,

‚G‘ vsebnost glukoze, določena z metodo HPLC.

(b) Izraz „Brix vrednost“, omenjen v podštevilkah tarifne številke 2009, odgovarja vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C.

3. Proizvodi, uvrščeni pod tar. podšt. 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899, se obravnavajo, kot da vsebujejo dodani sladkor, kadar „vsebnost sladkorja“ v masnih odstotkih presega vrednosti, ki so naštete v nadaljevanju, glede na vrsto sadja ali užitnega dela rastline:

  • ananas in grozdje: 13 %,

  • drugo sadje, vključno z mešanicami sadja in drugimi užitnimi deli rastlin: 9 %.

4. Pri tar. podšt. 20083011 do 20083039, 20084011 do 20084039, 20085011 do 20085059, 20086011 do 20086039, 20087011 do 20087059, 20088011 do 20088039, 20089311 do 20089329, 20089712 do 20089738 in 20089911 do 20089940 naslednji izrazi pomenijo naslednje:

  • „dejanska vsebnost alkohola v masi“: število kilogramov čistega alkohola, vsebovanih v 100 kg proizvoda,

  • „mas. %“: simbol masnega odstotka alkohola.

5. Za zadevne proizvode se uporablja naslednje:

  1. (a) Vsebnost dodanega sladkorja pri proizvodih pod tar. št. 2009 ustreza „vsebnosti sladkorja“, zmanjšani za vrednosti, ki so naštete spodaj, glede na vrsto soka:

    • limonin ali paradižnikov sok: 3,

    • grozdni sok: 15,

    • drugi sadni ali zelenjavni sokovi, vključno z mešanicami sokov: 13.

  2. (b) Sadni sokovi z dodanim sladkorjem, pri katerih brix vrednost ne presega 67 in vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnih sokov, izgubijo svoj prvotni značaj sadnih sokov pod tar. št. 2009.

Točka (b) se ne uporablja za naravne koncentrirane sadne sokove. Zato naravni koncentrirani sadni sokovi niso izključeni iz tar. št. 2009.

6. Pri tarifnih podštevilkah 20096951 in 20096971, „koncentrirani grozdni sok (vključno grozdni mošt)“ pomeni grozdni sok (vključno grozdni mošt), pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, ni manjša kot 50,9 %.

7. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20071091, 20079993, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794, 20089797, 20089924, 20089931, 20089936, 20089938, 20089948, 20089963, 20098934, 20098936, 20098973, 20098985, 20098988, 20098997, 20099092, 20099095 in 20099097 izraz „tropsko sadje“ pomeni gvajave, mange, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambole in „pitahaye“.

8. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20079993, 20081912, 20081992, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794 in 20089797 izraz „tropski orehi“ pomeni kokosov oreh, indijski oreh, brazilski oreh, areka (ali betel), kola in makadamije.

9. Morske alge in druge alge, pripravljene ali konzervirane s postopki, ki niso določeni v poglavju 12, na primer s toplotno obdelavo, praženjem, dodajanjem začimb ali sladkorja, se uvrščajo v poglavje 20 kot pripravki iz drugih delov rastlin. Morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne, se uvrščajo pod tar. št. 1212.

Vprašanja in odgovori

Katero tarifno oznako ima „sadni sokovi ali sokovi iz oreškov“?

Blago „sadni sokovi ali sokovi iz oreškov (vključno grozdni mošt in kokosova voda) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne“ se uvršča v tarifno številko 2009 (v poglavju 20), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.

Kakšna carina velja za 2009 v EU?

Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 10,5 % do 33,6 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Kakšna carina velja za 2009 v Združenem kraljestvu?

Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 58,5 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2009?

Brazilija: 3,5 mrd. $ v letu 2024 (17,1 % svetovnega izvoza).

Koliko blaga tarifne številke 2009 izvozi Slovenija?

Leta 2024 za 20,2 mio. $, kar pomeni 63. mesto med izvozniki.

Spremljaj spremembe (RSS)