Tarifna številka · Poglavje 22
2205: Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje
Tarifna številka 2205 iz poglavja 22 (pijače, alkoholne tekočine in kis) ima 2 tarifni podštevilki.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 2
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 92 tis. $92 tis. $+997 tis. $+11 mio. $+> 57 mio. $
Izvoz: 106
- Italija: 326 mio. $
- Francija: 140 mio. $
- Španija: 89 mio. $
- Nemčija: 57 mio. $
- Latvija: 48 mio. $
- Moldavija: 44 mio. $
- Združene države Amerike: 17 mio. $
- Južnoafriška republika: 14 mio. $
- Argentina: 12 mio. $
- Belgija: 11 mio. $
- Čile: 11 mio. $
- Nizozemska: 10 mio. $
- Finska: 8 mio. $
- Avstralija: 6 mio. $
- Irska: 5 mio. $
- Avstrija: 4 mio. $
- Češka: 4 mio. $
- Portugalska: 3 mio. $
- Litva: 3 mio. $
- Jamajka: 2 mio. $
- Bolgarija: 2 mio. $
- Švica: 2 mio. $
- Švedska: 1 mio. $
- Singapur: 1 mio. $
- Poljska: 1 mio. $
- Združeno kraljestvo: 997 tis. $
- Kitajska: 812 tis. $
- Japonska: 786 tis. $
- Vietnam: 705 tis. $
- Slovaška: 638 tis. $
- Madžarska: 558 tis. $
- Togo: 557 tis. $
- Romunija: 512 tis. $
- Gruzija: 504 tis. $
- Hrvaška: 501 tis. $
- Brazilija: 415 tis. $
- Grčija: 388 tis. $
- Tajska: 363 tis. $
- Malta: 361 tis. $
- Estonija: 316 tis. $
- Danska: 265 tis. $
- Kazahstan: 230 tis. $
- Slovenija: 204 tis. $
- Južna Koreja: 191 tis. $
- Srbija: 190 tis. $
- Indija: 184 tis. $
- Ukrajina: 134 tis. $
- Luksemburg: 114 tis. $
- Izrael: 106 tis. $
- Armenija: 95 tis. $
- Šrilanka: 92 tis. $
- Nova Zelandija: 89 tis. $
- Indonezija: 75 tis. $
- Dominikanska republika: 74 tis. $
- Turčija: 62 tis. $
- Sejšeli: 61 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 51 tis. $
- Združeni arabski emirati: 47 tis. $
- Ciper: 41 tis. $
- Malezija: 41 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 338 tis. $338 tis. $+2 mio. $+7 mio. $+> 30 mio. $
Uvoz: 203
- Združene države Amerike: 138 mio. $
- Nemčija: 107 mio. $
- Francija: 89 mio. $
- Rusija: 57 mio. $
- Španija: 38 mio. $
- Belgija: 31 mio. $
- Združeno kraljestvo: 30 mio. $
- Latvija: 29 mio. $
- Poljska: 24 mio. $
- Nizozemska: 21 mio. $
- Švica: 14 mio. $
- Portugalska: 14 mio. $
- Avstrija: 14 mio. $
- Mehika: 13 mio. $
- Kanada: 12 mio. $
- Švedska: 11 mio. $
- Češka: 9 mio. $
- Ukrajina: 9 mio. $
- Japonska: 9 mio. $
- Avstralija: 7 mio. $
- Tajska: 7 mio. $
- Danska: 5 mio. $
- Italija: 5 mio. $
- Kolumbija: 4 mio. $
- Litva: 4 mio. $
- Grčija: 4 mio. $
- Irska: 4 mio. $
- Izrael: 4 mio. $
- Brazilija: 4 mio. $
- Finska: 4 mio. $
- Luksemburg: 4 mio. $
- Slovaška: 3 mio. $
- Kitajska: 3 mio. $
- Kajmanji otoki: 3 mio. $
- Belorusija: 3 mio. $
- Južna Koreja: 3 mio. $
- Panama: 3 mio. $
- Romunija: 3 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 3 mio. $
- Kostarika: 3 mio. $
- Dominikanska republika: 3 mio. $
- Madžarska: 2 mio. $
- Gruzija: 2 mio. $
- Turčija: 2 mio. $
- Združeni arabski emirati: 2 mio. $
- Čile: 2 mio. $
- Kazahstan: 2 mio. $
- Malta: 2 mio. $
- Bolgarija: 2 mio. $
- Estonija: 2 mio. $
- Paragvaj: 2 mio. $
- Norveška: 2 mio. $
- Gana: 2 mio. $
- Bahami: 1 mio. $
- Togo: 1 mio. $
- Andora: 1 mio. $
- Tajvan: 1 mio. $
- Gvatemala: 1 mio. $
- Filipini: 1 mio. $
- Demokratična republika Kongo: 1 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 326 mio. $ | 39,1 % | |
| 2 | 140 mio. $ | 16,8 % | |
| 3 | 89 mio. $ | 10,6 % | |
| 4 | 57 mio. $ | 6,9 % | |
| 5 | 48 mio. $ | 5,8 % | |
| 6 | 44 mio. $ | 5,3 % | |
| 7 | 17 mio. $ | 2 % | |
| 8 | 14 mio. $ | 1,6 % | |
| 9 | 12 mio. $ | 1,4 % | |
| 10 | 11 mio. $ | 1,4 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 138 mio. $ | 16,5 % | |
| 2 | 107 mio. $ | 12,9 % | |
| 3 | 89 mio. $ | 10,7 % | |
| 4 | 57 mio. $ | 6,8 % | |
| 5 | 38 mio. $ | 4,6 % | |
| 6 | 31 mio. $ | 3,8 % | |
| 7 | 30 mio. $ | 3,6 % | |
| 8 | 29 mio. $ | 3,5 % | |
| 9 | 24 mio. $ | 2,9 % | |
| 10 | 21 mio. $ | 2,5 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 2205 skupaj 4 oznake; carina je pri vseh specifična ali mešana, ne odstotna.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 2205 skupaj 6 oznak; carina je pri vseh specifična ali mešana, ne odstotna.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 2205 skupaj 5 oznak; carina je pri vseh specifična ali mešana, ne odstotna.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 2205 razdeli na 4 oznake; carina za tretje države: brez carine.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 2205 8 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 2205 razdeli na 2 oznaki; uvozna carina (IGI): 20 %.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 2205 2 oznaki; stopnja TEC: 18 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 2205 razdeli na 4 oznake; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 20 %.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 2205 2 oznaki; carina ad valorem: 6 %.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 2205 razdeli na 24 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 2,5 %). Brez carine: 8 od njih. Specifična ali mešana carina: 8 oznak.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2205 3 oznake; uporabljena stopnja: 19,1 %. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 2205 razdeli na 4 oznake; stopnja iz stolpca 1: 20 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 2205 2 oznaki; carina: 50 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 2205 razdeli na 4 oznake; stopnja normalne tarife: brez carine. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 2205 4 oznake; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2205 razdeli na 4 oznake; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 2205 2 oznaki; uvozna carina: 20 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 2205 je leta 2024 znašala 834 mio. $, kar je 8,2 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Italija (39,1 % svetovnega izvoza), sledi Francija.
Največji uvoznik: Združene države Amerike (138 mio. $).
Slovenija je med izvozniki na 43. mestu z vrednostjo 204 tis. $ (skupaj 106 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 67. mestu z vrednostjo 964 tis. $.
Opombe
Dodatne opombe
1. Tar. podšt. 22021000 vključuje vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali arome, če so pripravljene za takojšnje uživanje kot pijače.
2. Pri tar. št. 2204 in 2205 ter tar. podšt. 22060010:
(a) „dejanski volumski odstotek alkohola“ pomeni število volumskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumskih enot proizvoda pri tej temperaturi;
(b) „potencialni volumski odstotek alkohola“ pomeni število volumskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki nastanejo s popolno fermentacijo sladkorjev, vsebovanih v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi;
(c) „skupni volumski odstotek alkohola“ pomeni seštevek dejanskih in potencialnih volumskih odstotkov alkohola;
(d) „naravni volumski odstotek alkohola“ pomeni skupno število volumskih enot alkohola v proizvodu pred kakršno koli obogatitvijo proizvoda;
(e) „vol. %“ je simbol za označevanje volumske vsebnosti alkohola.
3. Pri tar. podšt. 22043010 „grozdni mošt v fermentaciji“ pomeni proizvod, ki nastane s fermentacijo grozdnega mošta z dejanskim volumskim odstotkom alkohola več kot 1 vol. % in pod tri petine skupnega volumskega odstotka alkohola.
4. Pri tar. podšt. 220421, 220422 in 220429:
A. „Skupni suhi ekstrakt“ pomeni vsebnost vseh snovi v proizvodu, ki v danih fizikalnih pogojih ne hlapijo, izraženo v gramih na liter.
Skupni suhi ekstrakt se določa z merilcem gostote (densimeter) pri 20 °C.
B.
(a) Prisotnost proizvodov, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 22042111 do 22042198 , 22042222 do 22042298 in 22042922 do 22042998 v količinah skupnega suhega ekstrakta izraženega v gramih na liter, določenih v spodaj naštetih točkah 1, 2, 3 in 4, ne vpliva na njihovo uvrščanje:
1. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola ne več kot 13 vol. %: 90 g ali manj skupnega ekstrakta na liter;
2. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 13 vol. %, vendar ne več kot 15 vol. %: 130 g ali manj skupnega suhega ekstrakta na liter;
3. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 15 vol. %, vendar ne več kot 18 vol. %: 130 g ali manj skupnega suhega ekstrakta na liter;
4. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %, vendar ne več kot 22 vol. %: 330 g ali manj skupnega suhega ekstrakta na liter.
Proizvodi, pri katerih skupni suhi ekstrakt presega maksimalne količine naštete v zgornjih posameznih kategorijah, se uvrščajo v naslednjo kategorijo, razen če skupni suhi ekstrakt presega 330 g/l, se proizvodi uvrščajo pod tar. podšt. 22042198 , 22042298 in 22042998;
(b) Zgornja pravila ne veljajo za proizvode, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 22042123 in 22042233.
5. Tar. podšt. 22042111 do 22042198, 22042222 do 22042298 in 22042922 do 22042998 vključujejo na primer:
(a) grozdni mošt, katerega fermentacija je bila prekinjena z dodajanjem alkohola, je proizvod:
ki ima dejansko vsebnost alkohola ne manj kot 12 vol. %, vendar manj kot 15 vol. %, in
dobljen z dodajanjem proizvoda, ki je bil dobljen z destilacijo vina, k nefermentiranemu grozdnemu moštu z naravno vsebnostjo alkohola ne manj kot 8,5 vol. %;
(b) vino, alkoholizirano za destilacijo, pomeni proizvod, ki:
ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %,
je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %, ali
ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter;
(c) likersko vino je proizvod:
s skupno vsebnostjo alkohola ne manj kot 17,5 vol. % in z dejansko vsebnostjo alkohola ne manj kot 15 vol. %, vendar ne več kot 22 vol. %, in
dobljen iz grozdnega mošta ali vina, ki mora izhajati iz sort vinskih trt, dovoljenih v tretji državi porekla za proizvodnjo likerskega vina in imajo minimalno naravno vsebnost alkohola 12 vol. %:
z zamrzovanjem, ali
z dodajanjem med fermentacijo ali po njej:
proizvoda, dobljenega z destilacijo vina, ali
koncentriranega grozdnega mošta ali, pri nekaterih likerskih vinih z označbo porekla ali geografsko označbo, ki so navedena na seznamu iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 (UL L 149, 7.6.2019, str. 1) in pri katerih je taka praksa običajna, grozdnega mošta, koncentriranega z neposrednim gretjem, ki brez tega postopka ustreza definiciji koncentriranega grozdnega mošta, ali
mešanice navedenih proizvodov.
Vendar so lahko nekatera likerska vina z označbo porekla ali geografsko označbo, ki so navedena na seznamu iz Delegirane uredbe (EU) 2019/934, dobljena iz nefermentiranega svežega grozdnega mošta, za katerega ni nujno, da vsebuje minimalni naravni volumski odstotek alkohola 12 vol. %.
6. Pri tar. podšt. 220410, 220421, 220422 in 220429:
(a) „vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)“ in „vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)“ so tista vina, ki izpolnjujejo določbe členov 93 do 108 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 671) in določbe, sprejete za izvajanje navedene uredbe in opredeljene v nacionalnih predpisih;
(b) „sortna vina“ so tista vina, ki izpolnjujejo določbe člena 120 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in določbe, sprejete za izvajanje navedene uredbe in opredeljene v nacionalnih predpisih;
(c) „vina, proizvedena v Evropski uniji“ so tista vina, ki izpolnjujejo določbe Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter člena 45 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
7. Pri tar. podšt. 22043092 in 22043096 izraz „koncentrirani grozdni mošt“ pomeni grozdni mošt, pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen po metodi, ki jo predpisuje zbirka mednarodnih analiznih metod za vino in mošt Mednarodnega urada za vinsko trto, kot je bila objavljena v seriji C Uradnega lista) pri temperaturi 20 °C, ni manjša od 50,9 %.
8. Samo vermuti in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje, ki imajo dejansko vsebnost alkohola ne manj kot 7 vol. %, se lahko uvrstijo pod tar. št. 2205.
9. Pri tar. podšt. 22060010 izraz „izpirek tropin“ („piquette“) pomeni proizvod, dobljen s fermentacijo svežih grozdnih tropin namočenih v vodi ali z vodno ekstrakcijo fermentiranih grozdnih tropin.
10. Pri tar. podšt. 22060031 in 22060039 so kot „peneče“ razvrščene naslednje pijače:
fermentirane pijače v steklenicah, z „gobastimi“ zamaški, ki so pritrjeni z žičnimi košaricami,
fermentirane pijače v drugačni embalaži, z dodatnim nadtlakom 3 bare ali več, merjenim pri temperaturi 20 °C.
11. Pri tar. podšt. 22090011 in 22090019 izraz „vinski kis“ pomeni kis, dobljen izključno z ocetno fermentacijo vina, ter vsebnostjo skupnih kislin ne manj kot 60 g/l, izraženo kot ocetna kislina.
12. Tarifna podštevilka 220720 zajema mešanice etilnega alkohola, ki se uporabljajo kot surovina za proizvodnjo goriv za motorna vozila, z vsebnostjo alkohola 50 % ali več in denaturiranega z eno ali več naslednjih snovi:
(a) pogonsko gorivo za vozila (skladno z EN 228);
(b) terc-butil etil eter (etil terc-butil-eter, ETBE);
(c) metil terc-butil-eter (MTBE);
(d) 2-metilpropan-2-ol (terc-butil alkohol, terciarni butil alkohol (TBA));
(e) 2-metilpropan-1-ol (2-metil-1-propanol, izobutanol);
(f) propan-2-ol (izopropil alkohol, 2-propanol, izopropanol).
Denaturanta iz točk (e) in (f) prvega odstavka se morata uporabiti v kombinaciji z vsaj enim od denaturantov iz točk (a) do (d) prvega odstavka.
13. Pri tar. podšt. 22029911 in 22029915 se vsebnost beljakovin določi z množenjem skupne vsebnosti dušika, izračunane po metodi iz točk 2 do 8 dela C Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009, s faktorjem 6,25.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami…“?
Blago „vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje“ se uvršča v tarifno številko 2205 (v poglavju 22), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2205 v Združenem kraljestvu?
Carinska tarifa Združenega kraljestva za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2205?
Italija: 326 mio. $ v letu 2024 (39,1 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 2205 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 204 tis. $, kar pomeni 43. mesto med izvozniki.