Tarifna podštevilka · Poglavje 23 · Tarifna številka 2307
2307.00: Vinske droži; vinski kamen
Tarifna podštevilka 2307.00 spada v tarifno številko 2307 (vinske droži; vinski kamen) v poglavju 23.
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU
Oznake – EU →- 2307 00 Vinske droži; vinski kamen:
- Vinske droži:
- 2307 00 11 s skupno vsebnostjo alkohola do vključno 7,9 mas. % in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 25 mas. % Brez carine—
- 2307 00 19 druga 1,62 €/kg/tot. alc.—
- 2307 00 90 Vinski kamen Brez carine—
Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 3
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 % z dokumentom Y-155 (Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije) · sicer brez carine
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Dokumenti
- Y155 Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 %
- Velja za države porekla
- Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 4
- Uvozni nadzorNadzor uvoza ekoloških proizvodov
- Uvozni nadzorKontrola uvoza – odpadkov
- Velja za države porekla
- vse države
- Pravni akt
- Regulation 1157/24
- Dokumenti
- C672 Opisni list, ki je priložen pošiljkam odpadkov, kot je navedeno v Uredba (EU) 2024/1157 - Člen 18 in Priloga VII
- C669 Prijavni dokument iz Uredba (EU) 2024/1157 - Člen 5 in Priloga IA
- Y923 Za proizvod ne veljajo določbe Uredba (EU) 2024/1157
- C670 Transportni dokument iz Uredba (EU) 2024/1157 - Člen 5 in Priloga IB
- Tarifne oznake
- pri 2 od 3 oznak
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0692/14
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
Preferencialne stopnje po državah
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | Brez carine |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| Srednja Amerika | Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragva, Panama, Salvador | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| sporazum EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Ekvador | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–Egipt | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | Brez carine |
| sporazum EU–Kenija | Kenija | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republika | Južnoafriška republika | Brez carine |
| GSP - Splošne določbe | Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kongo - Brazzaville in še 6Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kongo - Brazzaville, Mikronezija, Nigerija, Niue, Sirija, Tadžikistan, Vanuatu | 0 EUR / kg A |
| GSP+ (posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje) | Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija in še 4Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan, Šrilanka, Uzbekistan, Zelenortski otoki | 0 EUR / kg A |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 1,29 EUR / kg A |
| sporazum EU–Čile | Čile | 0 EUR / kg A |
| sporazum EU–Mehika | Mehika | 0 EUR / kg A |
EU: mesečni uvoz
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
| 1,5 mio. € | 64,4 % | −22,3 % | |
| 286 tis. € | 12 % | −43,4 % | |
| 216 tis. € | 9,1 % | +194,3 % | |
| 126 tis. € | 5,3 % | −32,6 % | |
| 83 tis. € | 3,5 % | +136,3 % | |
| 32 tis. € | 1,3 % | — | |
| 30 tis. € | 1,3 % | — | |
| 26 tis. € | 1,1 % | — |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 10,4 tis. $10,4 tis. $+72,3 tis. $+1,6 mio. $+> 2,5 mio. $
Izvoz: 44
- Združene države Amerike: 3,6 mio. $
- Francija: 2,5 mio. $
- Italija: 2 mio. $
- Čile: 2 mio. $
- Brazilija: 1,6 mio. $
- Portugalska: 1,3 mio. $
- Nemčija: 862,3 tis. $
- Izrael: 302 tis. $
- Španija: 230,2 tis. $
- Argentina: 106,3 tis. $
- Moldavija: 72,3 tis. $
- Madžarska: 53,4 tis. $
- Iran: 36,2 tis. $
- Romunija: 29,5 tis. $
- Češka: 28,2 tis. $
- Združeno kraljestvo: 26,9 tis. $
- Grčija: 25,2 tis. $
- Urugvaj: 16,9 tis. $
- Tajska: 16,4 tis. $
- Poljska: 12 tis. $
- Slovenija: 10,4 tis. $
- Japonska: 10,1 tis. $
- Srbija: 9,6 tis. $
- Severna Makedonija: 8,6 tis. $
- Hrvaška: 6,9 tis. $
- Slovaška: 2,7 tis. $
- Bolgarija: 1,7 tis. $
- Kitajska: 1,2 tis. $
- Nizozemska: 1,1 tis. $
- Švedska: 1 tis. $
- Južnoafriška republika: 700 $
- Singapur: 500 $
- Litva: 400 $
- Tajvan: 300 $
- Avstrija: 200 $
- Luksemburg: 200 $
- Belgija: 100 $
- Estonija: 100 $
- Finska: 100 $
- Indija: 100 $
- Irska: 100 $
- Uzbekistan: 100 $
- Malezija: 0 $
- Ukrajina: 0 $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 17,6 tis. $17,6 tis. $+60,9 tis. $+1,4 mio. $+> 2 mio. $
Uvoz: 43
- Španija: 6,1 mio. $
- Argentina: 2 mio. $
- Italija: 1,9 mio. $
- Južna Koreja: 1,4 mio. $
- Japonska: 1,4 mio. $
- Združene države Amerike: 818,8 tis. $
- Čile: 663,2 tis. $
- Južnoafriška republika: 149,8 tis. $
- Portugalska: 95 tis. $
- Uzbekistan: 60,9 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 52,1 tis. $
- Filipini: 40 tis. $
- Romunija: 34,5 tis. $
- Poljska: 32,8 tis. $
- Švica: 27,7 tis. $
- Moldavija: 27,5 tis. $
- Singapur: 26,7 tis. $
- Posebno upravno območje Kitajske Makav: 26,6 tis. $
- Belgija: 22,4 tis. $
- Indonezija: 17,6 tis. $
- Slovaška: 13,1 tis. $
- Litva: 12 tis. $
- Grčija: 10,1 tis. $
- Nizozemska: 8,5 tis. $
- Tajvan: 8,4 tis. $
- Nemčija: 6,2 tis. $
- Kanada: 5,4 tis. $
- Slovenija: 3,1 tis. $
- Madžarska: 2 tis. $
- Francija: 1,4 tis. $
- Burkina Faso: 1,2 tis. $
- Češka: 1,1 tis. $
- Norveška: 1 tis. $
- Bolgarija: 800 $
- Egipt: 700 $
- Luksemburg: 700 $
- Švedska: 700 $
- Latvija: 500 $
- Irska: 300 $
- Malezija: 100 $
- Avstrija: 0 $
- Marshallovi otoki: 0 $
- Tajska: 0 $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 3,6 mio. $ | 24 % | |
| 2 | 2,5 mio. $ | 16,6 % | |
| 3 | 2 mio. $ | 13,7 % | |
| 4 | 2 mio. $ | 13,5 % | |
| 5 | 1,6 mio. $ | 10,9 % | |
| 6 | 1,3 mio. $ | 8,7 % | |
| 7 | 862,3 tis. $ | 5,8 % | |
| 8 | 302 tis. $ | 2 % | |
| 9 | 230,2 tis. $ | 1,5 % | |
| 10 | 106,3 tis. $ | 0,7 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 6,1 mio. $ | 41 % | |
| 2 | 2 mio. $ | 13,1 % | |
| 3 | 1,9 mio. $ | 12,6 % | |
| 4 | 1,4 mio. $ | 9,7 % | |
| 5 | 1,4 mio. $ | 9,1 % | |
| 6 | 818,8 tis. $ | 5,5 % | |
| 7 | 663,2 tis. $ | 4,5 % | |
| 8 | 149,8 tis. $ | 1 % | |
| 9 | 95 tis. $ | 0,6 % | |
| 10 | 60,9 tis. $ | 0,4 % |
Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 165
Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.
- 5 %mediana dajatve
- 53število držav brez dajatve (MFN)
- 55 %najvišja: Iran, Oman, Maroko
165
| Država uvoza | Dajatev MFN | vrstice od – do | leto podatkov |
|---|---|---|---|
| 5 % | 2018 · HS 2012 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 30 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2021 · HS 2007 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 12 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 45 % | 2022 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2022 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2022 | ||
| 0 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 8 % | 2023 | ||
| 5 % | 2019 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 3 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 12 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 0 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 55 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2022 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 0 % | 2021 · HS 2002 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2002 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 5 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 25 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 49 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 4 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 1,5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 7,5 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 | ||
| 10 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 53 % | 5 % – 100 % | 2023 | |
| 11 % | 2023 | ||
| 3 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 0 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2022 | ||
| 8 % | 2020 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2020 · HS 2012 | ||
| 10 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 15 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 40 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2007 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 0 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 20 % | 2019 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 15 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 3 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 · HS 2012 | ||
| 13 % | 2023 | ||
| 0 % | 2017 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 20 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 5 % | 2021 · HS 2017 | ||
| 10 % | 2023 | ||
| 6 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 6 % | 2021 · HS 2012 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 | ||
| 0 % | 2023 | ||
| 5 % | 2023 · HS 2017 | ||
| 0,2 % | 2023 |
Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)
Klasifikacije in korespondence
Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.
- SITC Rev. 4
- 08194 Wine lees; argol
- Končna uporaba (BEC Rev. 5)
- Vmesno blago · BEC 111210
- Proizvod CPC 2.1
- 39170 Wine lees; argol
- Dejavnost ISIC Rev. 4
- n/a
Prejšnje izdaje HS
| HS | Oznaka | |
|---|---|---|
| 2017 | 2307.00 | nespremenjeno |
| 2012 | 2307.00 | nespremenjeno |
| 2007 | 2307.00 | nespremenjeno |
| 2002 | 2307.00 | nespremenjeno |
| 1996 | 2307.00 | nespremenjeno |
| 1992 | 2307.00 | nespremenjeno |
Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
-
CELEX 32026R1395 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni podštevilki 2307.00 razdeli na 3 oznake; carina za tretje države: brez carine. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 1 oznaka.
Turška carinska tarifa ima v tarifni podštevilki 2307.00 3 oznake; zakonska stopnja (zakon 474): 13 %.
Trgovinski sporazumi in preferencialne sheme (npr. GSP-EBA in CARIFORUM) v EU zagotavljajo nižjo stopnjo za 144 držav porekla; standardna stopnja je Brez carine.
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija poleg carine uporablja še dodatna dajatev v višini 50 %.
Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU (september 2025 – avgust 2026): 2,4 mio. €, kar je 18 % manj kot v predhodnih 12 mesecih; največji dobavitelj: Združene države Amerike (64 %), sledi Brazilija.
Vrednost svetovne trgovine z blagom te tarifne podštevilke v letu 2024: 14,9 mio. $ (medletno −7 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Združene države Amerike (3,6 mio. $), na drugem Francija.
Opombe
Dodatne opombe
1. Tar. podšt. 23031011 in 23031019 vključujeta le ostanke iz proizvodnje škroba iz koruze in ne obsegata mešanic takih ostankov s proizvodi, ki so bili pridobljeni iz drugih rastlin, ali proizvodov, pridobljenih iz koruze drugače kot s proizvodnjo škroba z mokrim postopkom.
V skladu z metodo iz Priloge III, del K, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 njihova vsebnost škroba ne presega 28 mas. % v suhem izdelku, njihova vsebnost maščob pa v skladu z metodo iz Priloge III, del G, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 ne presega 4,5 mas. % v suhem izdelku.
2. Tar. podšt. 23069005 vključuje le ostanke ekstrakcije olja iz koruznih kalčkov, ki vsebujejo naslednje sestavine, v navedenih količinah, v mas. %, računano v suhi snovi izdelka:
(a) izdelki z vsebnostjo olja manj kot 3 %:
vsebnost škroba: manj kot 45 %,
vsebnost beljakovin (vsebnost dušika × 6,25): ne manj kot 11,5 %;
(b) izdelki z vsebnostjo olja ne manj kot 3 % in ne več kot 8 %:
vsebnost škroba: manj kot 45 %,
vsebnost beljakovin (vsebnost dušika × 6,25): ne manj kot 13 %.
Poleg tega taki ostanki ne smejo vsebovati sestavin, ki niso pridobljene iz koruznih zrn.
Vsebnost škroba in beljakovin je treba določiti po metodah iz Uredbe (ES) št. 152/2009, Priloga III, dela K in C.
Vsebnost olja in vlage je treba določiti po metodah iz Uredbe (ES) št. 152/2009, Priloga III, dela G in A.
Izključeni so izdelki, ki vsebujejo sestavine iz delov koruznih zrn, ki niso bile podvržene postopku ekstrakcije olja, dodane pa so bile po postopku.
3. Pri tar. podšt. 23070011, 23070019, 23080011 in 23080019 imajo našteti izrazi naslednje pomene:
„dejanski masni odstotek alkohola“: število kilogramov čistega alkohola, vsebovanega v 100 kg proizvoda,
„potencialni masni odstotek alkohola“: število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko proizvede s popolno fermentacijo sladkorja, vsebovanega v 100 kg proizvoda,
„skupni masni odstotek alkohola“: vsota dejanskega in potencialnega masnega odstotka alkohola,
„mas. %“: simbol za masni odstotek alkohola.
4. Pri tar. podšt. 23091011 do 23091070 in 23099031 do 23099070 izraz „mlečni proizvodi“ pomeni proizvode, ki spadajo pod tar. št. 0401, 0402, 0404, 0405 in 0406 in pod tar. podšt. 04032011 do 04032039, 04039011 do 04039069, 17021100, 17021900 in 21069051.
5. Tarifna podštevilka 23099020 vključuje samo ostanke iz proizvodnje škroba iz koruze in ne vključuje mešanic takšnih ostankov s proizvodi, dobljenimi iz drugih rastlin, ali s proizvodi iz koruze, dobljenimi kako drugače kot pa med proizvodnjo škroba po mokrem postopku, ki vsebujejo:
ostanek na situ, iz koruze, ki je bila uporabljena po mokrem postopku v deležu do vključno 15 mas. %, in/ali
ostanke vode, v kateri se je namakala koruza med mokrim postopkom, vključno z ostanki vode, ki je bila uporabljena za proizvodnjo alkohola ali drugih proizvodov dobljenih iz škroba.
Ti proizvodi lahko vsebujejo tudi ostanke iz ekstrakcije olja iz koruznih kalčkov po postopku mokrega mletja.
Vsebnost škroba v teh proizvodih ne presega 28 mas. %, računano na suhi proizvod po metodi iz Priloge III, del K, k Uredbi (ES) št. 152/2009, njihova vsebnost maščob ne presega 4,5 mas. %, računano na suhi proizvod v skladu z metodo iz Priloge III, del G, k Uredbi (ES) št. 152/2009, njihova vsebnost beljakovin pa ne presega 40 mas. %, računano na suhi proizvod po metodi iz Priloge III, del C, k Uredbi (ES) št. 152/2009.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „vinske droži; vinski kamen“?
Blago „vinske droži; vinski kamen“ se uvršča v tarifno podštevilko 2307.00 (v tarifni številki 2307), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2307.00 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2307.00 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 13 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 2307.00?
Združene države Amerike: 3,6 mio. $ v letu 2024 (24 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne podštevilke 2307.00 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 10,4 tis. $, kar pomeni 21. mesto med izvozniki.
Ali za blago tarifne podštevilke 2307.00 velja protidampinška dajatev?
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija uporablja dodatna dajatev v višini 50 %. Za izvoznike, ki so v uredbi navedeni poimensko, veljajo nižje stopnje.
Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 2307.00?
Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Združene države Amerike (64 %), Brazilija (12 %) in Argentina (9 %). Skupni uvoz: 2,4 mio. €.