Poglavje
Poglavje 27: Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski
Poglavje 27 je del oddelka V, mineralni proizvodi; vsebuje 16 tarifnih številk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne številke 16
- 2701Črni premog; briketi, ovali in podobna trdna goriva iz črnega premoga
- 2702Rjavi premog (lignit), aglomeriran ali neaglomeriran, razen gagata
- 2703Šota (vključno šotna slama), neaglomerirana ali aglomerirana
- 2704Koks in polkoks iz črnega premoga, rjavega premoga (lignite) ali šote, neaglomeriran ali aglomeriran; retortno oglje
- 2705Plin iz črnega premoga, vodni plin, generatorski plin in podobni plini, razen naftnih plinov in drugih plinastih ogljikovodikov
- 2706Katran, dobljen z destilacijo črnega premoga, rjavega premoga (lignita) ali šote in drugi mineralni katrani, dehidrirani ali ne, ali deloma destilirani ali ne, vključno rekonstituirani katrani
- 2707Olja in drugi proizvodi, dobljeni z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi; podobni proizvodi, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin
- 2708Smola in smolni koks, dobljena iz katrana črnega premoga ali iz drugih mineralnih katranov
- 2709Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, surova
- 2710Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja
- 2711Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki
- 2712Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani
- 2713Naftni koks, naftni bitumen in drugi ostanki olj iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov
- 2714Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni ali oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine
- 2715Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr. bituminozni kit, „cutback“)
- 2716Električna energija
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 398,8 mio. $398,8 mio. $+6,2 mrd. $+43,6 mrd. $+> 112,3 mrd. $
Izvoz: 218
- Združene države Amerike: 350,7 mrd. $
- Rusija: 234,4 mrd. $
- Saudova Arabija: 221,6 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 176,7 mrd. $
- Kanada: 147,4 mrd. $
- Avstralija: 119 mrd. $
- Norveška: 112,3 mrd. $
- Irak: 108,5 mrd. $
- Malezija: 96,4 mrd. $
- Nizozemska: 85,6 mrd. $
- Katar: 78,1 mrd. $
- Indija: 63,4 mrd. $
- Indonezija: 60,7 mrd. $
- Singapur: 58,9 mrd. $
- Brazilija: 58,5 mrd. $
- Kuvajt: 57,2 mrd. $
- Južna Koreja: 54,9 mrd. $
- Nigerija: 54,6 mrd. $
- Oman: 51,9 mrd. $
- Belgija: 48,3 mrd. $
- Kitajska: 46 mrd. $
- Alžirija: 43,6 mrd. $
- Kazahstan: 41,1 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 38 mrd. $
- Angola: 35,2 mrd. $
- Nemčija: 32,4 mrd. $
- Mehika: 32 mrd. $
- Libija: 29,2 mrd. $
- Francija: 29,1 mrd. $
- Kolumbija: 23,6 mrd. $
- Azerbajdžan: 23,5 mrd. $
- Italija: 21,1 mrd. $
- Španija: 18,9 mrd. $
- Gvajana: 17,5 mrd. $
- Ekvador: 16,2 mrd. $
- Grčija: 15,8 mrd. $
- Turčija: 15,8 mrd. $
- Švedska: 14,3 mrd. $
- Turkmenistan: 12,4 mrd. $
- Japonska: 11 mrd. $
- Venezuela: 10,8 mrd. $
- Južnoafriška republika: 10,5 mrd. $
- Tajvan: 9,7 mrd. $
- Tajska: 9,4 mrd. $
- Poljska: 9 mrd. $
- Mongolija: 8,7 mrd. $
- Egipt: 8,7 mrd. $
- Brunej: 8,6 mrd. $
- Argentina: 8,5 mrd. $
- Mozambik: 7,6 mrd. $
- Finska: 6,5 mrd. $
- Avstrija: 6,5 mrd. $
- Papua Nova Gvineja: 6,3 mrd. $
- Danska: 6,2 mrd. $
- Trinidad in Tobago: 6 mrd. $
- Švica: 5,9 mrd. $
- Kongo - Brazzaville: 5,9 mrd. $
- Bolgarija: 5,9 mrd. $
- Litva: 5,5 mrd. $
- Gabon: 5,4 mrd. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 1,4 mrd. $1,4 mrd. $+6,2 mrd. $+31,7 mrd. $+> 102,6 mrd. $
Uvoz: 224
- Kitajska: 489,6 mrd. $
- Združene države Amerike: 247,3 mrd. $
- Indija: 220,3 mrd. $
- Japonska: 166,5 mrd. $
- Južna Koreja: 160,6 mrd. $
- Nizozemska: 126,5 mrd. $
- Nemčija: 102,6 mrd. $
- Singapur: 92,5 mrd. $
- Francija: 84,2 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 81,4 mrd. $
- Italija: 80,3 mrd. $
- Belgija: 65,3 mrd. $
- Španija: 60,8 mrd. $
- Tajvan: 56,7 mrd. $
- Malezija: 50,1 mrd. $
- Tajska: 49,5 mrd. $
- Indonezija: 39,9 mrd. $
- Mehika: 39,3 mrd. $
- Avstralija: 37,9 mrd. $
- Brazilija: 36,2 mrd. $
- Kanada: 36 mrd. $
- Turčija: 35,7 mrd. $
- Poljska: 31,7 mrd. $
- Grčija: 22,8 mrd. $
- Južnoafriška republika: 19,8 mrd. $
- Filipini: 19,7 mrd. $
- Švedska: 19,4 mrd. $
- Pakistan: 18,2 mrd. $
- Panama: 17,4 mrd. $
- Egipt: 16,6 mrd. $
- Vietnam: 16,5 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 15,9 mrd. $
- Čile: 15 mrd. $
- Madžarska: 14,4 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 14,1 mrd. $
- Nigerija: 13,6 mrd. $
- Avstrija: 13,3 mrd. $
- Češka: 12,5 mrd. $
- Švica: 12,5 mrd. $
- Portugalska: 11,9 mrd. $
- Romunija: 11,1 mrd. $
- Maroko: 11 mrd. $
- Saudova Arabija: 10,7 mrd. $
- Finska: 10,7 mrd. $
- Ukrajina: 10,1 mrd. $
- Peru: 9 mrd. $
- Gibraltar: 8,9 mrd. $
- Bangladeš: 8,8 mrd. $
- Slovaška: 8,8 mrd. $
- Danska: 8,7 mrd. $
- Irska: 8,5 mrd. $
- Litva: 8 mrd. $
- Hrvaška: 7,4 mrd. $
- Bolgarija: 7,2 mrd. $
- Norveška: 6,9 mrd. $
- Ekvador: 6,2 mrd. $
- Nova Zelandija: 6,1 mrd. $
- Kolumbija: 5,8 mrd. $
- Mjanmar (Burma): 5,5 mrd. $
- Dominikanska republika: 5,5 mrd. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 350,7 mrd. $ | 11,6 % | |
| 2 | 234,4 mrd. $ | 7,8 % | |
| 3 | 221,6 mrd. $ | 7,3 % | |
| 4 | 176,7 mrd. $ | 5,9 % | |
| 5 | 147,4 mrd. $ | 4,9 % | |
| 6 | 119 mrd. $ | 3,9 % | |
| 7 | 112,3 mrd. $ | 3,7 % | |
| 8 | 108,5 mrd. $ | 3,6 % | |
| 9 | 96,4 mrd. $ | 3,2 % | |
| 10 | 85,6 mrd. $ | 2,8 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 489,6 mrd. $ | 16,2 % | |
| 2 | 247,3 mrd. $ | 8,2 % | |
| 3 | 220,3 mrd. $ | 7,3 % | |
| 4 | 166,5 mrd. $ | 5,5 % | |
| 5 | 160,6 mrd. $ | 5,3 % | |
| 6 | 126,5 mrd. $ | 4,2 % | |
| 7 | 102,6 mrd. $ | 3,4 % | |
| 8 | 92,5 mrd. $ | 3,1 % | |
| 9 | 84,2 mrd. $ | 2,8 % | |
| 10 | 81,4 mrd. $ | 2,7 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v poglavju 27 111 oznak; carina za tretje države: 0 %–8 %. Brez carine: 31 od njih.
Turška carinska tarifa blago v poglavju 27 razdeli na 199 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–8 % (povprečje 2,2 %). Brez carine: 43 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v poglavju 27 76 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–7 %. Brez carine: 41 od njih. Specifična ali mešana carina: 30 oznak.
Svetovna trgovina z blagom poglavja 27 je leta 2024 znašala 3 bil. $, kar je 8,3 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Združene države Amerike (11,6 % svetovnega izvoza), sledi Rusija.
Največji uvoznik: Kitajska (489,6 mrd. $).
Opombe k poglavju
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) izločene kemično določene organske spojine, razen čistega metana in propana, ki se uvrščata pod tar. št. 2711;
(c) mešani nenasičeni ogljikovodiki iz tar. št. 3301, 3302 ali 3805.
2. Tar. št. 2710 „olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov“, ne obsega le olja iz nafte in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, temveč tudi podobna olja, kot tudi olja sestavljena predvsem iz mešanice nenasičenih ogljikovodikov, dobljena po kakršnem koli postopku, če masa nearomatskih sestavin presega maso aromatskih sestavin.
Ta tarifna številka pa ne obsega tekočih sintetičnih poliolefinov, pri katerih pri 300 °C destilira manj kot 60 vol. % po pretvorbi na 1013 milibarov, kadar se uporabi metoda destilacije pri znižanem tlaku (poglavje 39).
3. Pri tar. št. 2710 so z izrazom „odpadna olja“ mišljeni odpadki, ki sestojijo pretežno iz olj, dobljenih iz nafte in bituminoznih mineralov (kot je opisano v opombi 2 k temu poglavju), pomešanih z vodo ali ne. Ti vključujejo:
(a) olja, ki niso več ustrezna za uporabo kot primarni izdelek (npr., uporabljena mazalna olja, uporabljena hidravlična olja in uporabljena transformatorska olja);
(b) usedline olj iz rezervoarjev za olja, dobljena iz nafte, ki pretežno sestojijo iz teh olj in visoke koncentracije dodatkov (npr. kemikalij) uporabljenih pri izdelavi primarnih izdelkov; in
(c) olja v obliki emulzije v vodi ali mešanice z vodo, ki nastanejo pri izpustih olja, izpiranju rezervoarjev, ali pri uporabi kot rezalna olja pri strojnih obdelavah.
Opombe k podštevilkam
1. Pri tar. podšt. 270111 je z izrazom „antracit“ mišljen črni premog, ki ima največ 14 % izparljivih snovi (računano na suh izdelek brez mineralnih snovi).
2. Pri tar. podšt. 270112 je z izrazom „bituminozni črni premog“ mišljen črni premog, ki ima več kot 14 % izparljivih snovi (računano na suh izdelek brez mineralnih snovi) in kalorično vrednost 5833 kcal/kg ali več (računano na vlažen proizvod brez mineralnih snovi).
3. Pri tar. podšt. 270710, 270720, 270730 in 270740 so z izrazi „benzol (benzen)“, „toluol (toluen)“, „ksilol (ksilen)“ in „naftalen“ mišljeni proizvodi, ki posamezno vsebujejo več kot 50 mas. % benzena, toluena, ksilena ali naftalena.
4. Pri tar. podšt. 271012 pomeni izraz "lahka olja ali proizvodi" olja in proizvode, katerih vsaj 90 vol. % (vključno z izgubami) destilira pri 210 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86).
5. Za namene tarifnih podštevilk tar. št. 2710 pomeni pojem „biodizel“ monoalkilne estre maščobnih kislin, ki se uporabljajo kot gorivo, in so pridobljeni iz rabljenih ali nerabljenih živalskih, rastlinskih ali mikrobnih maščob in olj.
Dodatne opombe
1. Pri tar. podšt. 27079980 so z izrazi „fenoli“ mišljeni proizvodi, ki posamezno vsebujejo več kot 50 mas. % fenolov.
2. Pri tar. št. 2710:
(a) „posebni bencini“ (tar. podšt. 27101221 in 27101225) pomenijo lahka olja, kot so določena v opombi 4 k podštevilkam k temu poglavju, ki ne vsebujejo nobenih antidetonacijskih preparatov, z največjo razliko 60 °C med temperaturama, pri katerih destilira 5 % oziroma 90 % prostornine (vključno z izgubami);
(b) „beli špirit“ (tar. podšt. 27101221) pomeni posebne špirite, kot so določeni v zgornjem odstavku (a), s plameniščem nad 21 °C po metodi EN ISO 13736;
(c) „srednja olja“ (tar. podšt. 27101911 do 27101929) pomenijo olja in pripravke, katerih manj kot 90 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 210 °C in 65 % ali več prostornine (vključno z izgubami) pa destilira pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86);
(d) „težka olja“ (tar. podšt. 27101931 do 27101999 in 27102011 do 27102090) pomenijo olja in pripravke, katerih manj kot 65 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86) ali pri katerih odstotka destilacije pri 250 °C ni možno določiti z navedeno metodo;
(e) „plinska olja“ (tar. podšt. 27101931 do 27101948 in 27102011 do 27102019) pomenijo težka olja, kot so določena v zgornjem odstavku (d), pri katerih vsaj 85 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 350 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86);
(f) „kurilna olja“ (tar. podšt. 27101951 do 27101967 in 27102032 do 27102038) pomenijo težka olja, kot so določena v zgornjem odstavku (d) (razen plinskih olj, kot so določena v prejšnjem odstavku (e)), ki imajo pri ustrezni redčeni barvi C viskoznost V:
ki ne presega vrednosti, prikazane v vrstici I naslednje tabele, kadar je vsebnost sulfatnega pepela pod 1 % po metodi ISO 3987 in je število miljenja pod 4 po metodi ISO 6293-1 ali ISO 6293-2 (pri izdelkih, ki vsebujejo eno ali več bio-komponent, se zahteva iz te alinee, da mora biti število miljenja manjše od 4, ne uporablja),
ki presega vrednost v vrstici II, če je temperatura tečenja višja od 10 °C po metodi ISO 3016,
ki presega vrednost v vrstici I, vendar ne presega vrednosti v vrstici II, kadar vsaj 25 % prostornine destilira pri 300 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86), ali če manj kot 25 % prostornine destilira pri 300 °C, kadar je temperatura tečenja višja od 10 °C pod ničlo po metodi ISO 3016. Ta določila veljajo le za olja, ki imajo redčeno barvo C pod 2.
Barva C 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 7 7,5 in več Viskoznost
V
I 4 4 4 5,4 9 15,1 25,3 42,4 71,1 119 200 335 562 943 1580 2650 II 7 7 7 7 9 15,1 25,3 42,4 71,1 119 200 335 562 943 1580 2650 Izraz „viskoznost V“ pomeni kinematično viskoznost pri 50 °C, izraženo v 10–6 m2 s–1 po metodi EN ISO 3104.
Izraz ‚redčena barva C‘ pomeni barvo proizvoda, določeno po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500), ko se en volumski del takega proizvoda razredči s ksilenom, toluenom ali drugim ustreznim topilom na 100 volumskih delov. Barvo je treba določiti nemudoma po razredčenju proizvoda.
Izraz ‚bio-komponente‘ pomeni masti živalskega ali rastlinskega izvora, olja živalskega ali rastlinskega izvora ali monoalkilne estre maščobnih kislin (FAMAE).
Tar. podšt. 27101951 do 27101967 in 27102032 do 27102038 vsebujejo le naravno obarvana kurilna olja.
Pod te tar. podšt. ne spadajo težka olja, ki so določena v gornjem odstavku (d), pri katerih je nemogoče določiti:
destilacijski odstotek (ničla se upošteva kot odstotek) pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86),
kinematično viskoznost pri 50 °C po metodi EN ISO 3104,
ali redčeno barvo C po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500).
Taki proizvodi se uvrščajo pod tar. podšt. 27101971 do 27101999 ali 27102090;
(g) izraz „vsebuje biodizel“ pomeni, da imajo proizvodi iz tar. podšt. 271020 minimalno vsebnost biodizla, tj. monoalkilnih estrov maščobnih kislin (FAMAE), ki se uporabljajo kot gorivo, in sicer vsaj 0,5 vol. % (določanje po metodi EN 14078).
3. Pri tar. št. 2712 izraz „surov vazelin“ (tar. podšt. 27121010) pomeni vazelin z naravno barvo nad 4,5 po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500).
4. Pri tar. podšt. 27129031 do 27129039 se izraz „surov“ nanaša na proizvode:
(a) z vsebnostjo olja 3,5 mas. % ali več, če je njihova viskoznost pri 100 °C pod 9 × 10- 6 m2 s- 1 po metodi EN ISO 3104; ali
(b) z naravno barvo nad 3 po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500), če je njihova viskoznost pri 100 °C 9 × 10–6 m2 s–1 ali višja po metodi EN ISO 3104.
5. Pri tar. št. 2710, 2711 in 2712 izraz „specifični procesi“ pomeni naslednje postopke:
(a) vakuumsko destilacijo;
(b) ponovno destilacijo (redestilacijo) z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
(c) razbijanje (kreking);
(d) reforming;
(e) ekstrakcijo s pomočjo selektivnih razredčil (topil);
(f) proces, ki vsebuje naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivno prstjo, aktivnim ogljem ali boksitom;
(g) polimerizacijo;
(h) alkilizacijo;
(ij) izomerizacijo;
(k) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101931 do 27101999) razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih proizvodih (metoda EN ISO 20846, EN ISO 20884 ali EN ISO 14596 ali EN ISO 24260, EN ISO 20847 in EN ISO 8754);
(l) (le v zvezi s proizvodi iz tar. št. 2710) deparafinizacijo z različnimi postopki, razen s filtriranjem;
(m) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101931 do 27101999) obdelavo z vodikom pri pritisku nad 20 bari in temperaturi nad 250 °C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični reakciji. Nadaljnja obdelava mazalnih olj iz tar. podšt. 27101971 do 27101999 z vodikom (npr. hidrofinalizacija ali razbarvanje), z namenom še posebej izboljšati barvo ali stabilnost, se ne obravnava kot specifični proces;
(n) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101951 do 27101967) atmosfersko (zračno) destilacijo, pod pogojem, da manj kot 30 % prostornine teh proizvodov (vključno z izgubami) destilira pri 300 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86). Če po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86) 30 % ali več prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 300 °C, se količine proizvodov, ki bi se pridobile z atmosfersko destilacijo in sodijo pod tar. podšt. 27101211 do 27101290 ali 27101911 do 27101929, obdavči po istih stopnjah kot proizvode, na katere se nanašajo tar. podšt. 27101962 do 27101967, v skladu z vrsto in vrednostjo proizvoda, ki je bil za to uporabljen, in glede na neto maso pridobljenih proizvodov. To pravilo ne bo veljalo za tako pridobljene proizvode, za katere v obdobju šestih mesecev veljajo drugi pogoji, določeni od pristojnih oblasti, in ki so namenjeni specifičnim procesom ali kemičnim spremembam s procesi, ki ne sodijo med specifične procese;
(o) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101971 do 27101999) obdelavo s sredstvi visokofrekvenčnih električnih postopkov s praznjenjem skozi krtačke;
(p) samo za izdelke iz tar. podšt. 27129031: razmaščenje s frakcijsko kristalizacijo.
Če so za izvedbo zgoraj navedenih postopkov zaradi tehničnih zahtev nujne pripravljalne obdelave, se izvzetje plačila carine nanaša le na količine proizvoda, ki so dejansko namenjene in podvržene takim (zgoraj navedenim) obdelavam; vsakršni odpadni proizvodi, ki so posledica navedenih pripravljalnih obdelav, so prav tako oproščeni plačila carine.
6. Količine proizvodov, ki nastanejo med kemično spremembo ali med pripravljalno obdelavo, ki je nujna zaradi tehničnih zahtev, in ki sodijo pod tar. št. ali tar. podšt. 27071000, 27072000, 27073000, 27075000, 2710, 2711, 271210, 271220, 27129031 do 27129099 in 271390, se obdavčijo po enakih stopnjah kot proizvodi, ki sodijo v postavko „za druge namene“, v skladu z vrsto in vrednostjo proizvodov, ki se uporabljajo, in glede na neto maso pridobljenega proizvoda. To pravilo ne bo veljalo za proizvode iz tar. št. 2710 do 2712, za katere v obdobju šestih mesecev veljajo drugi pogoji, določeni od pristojnih oblasti, in ki so namenjeni specifičnim procesom ali kemičnim spremembam.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije“?
Blago „mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski“ se uvršča v poglavje 27, oddelek V harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 27 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 8 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 27 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 8 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 27?
Združene države Amerike: 350,7 mrd. $ v letu 2024 (11,6 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 27 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 3,3 mrd. $, kar pomeni 74. mesto med izvozniki.