Tarifna številka · Poglavje 38
3801: Umetni grafit, koloidni ali polkoloidni grafit; preparati na osnovi grafita ali drugih vrst ogljika v obliki paste, blokov, plošč in drugih polizdelkov
Tarifna številka 3801 se deli na 4 šestmestne tarifne podštevilke in spada v poglavje 38 (razni kemijski proizvodi).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 4
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 331,7 tis. $331,7 tis. $+8,6 mio. $+47,9 mio. $+> 207,4 mio. $
Izvoz: 111
- Kitajska: 1,9 mrd. $
- Nemčija: 293,5 mio. $
- Japonska: 222,6 mio. $
- Združene države Amerike: 207,4 mio. $
- Južna Koreja: 155,9 mio. $
- Francija: 137,3 mio. $
- Norveška: 73,2 mio. $
- Indija: 66,4 mio. $
- Švica: 57,1 mio. $
- Poljska: 55,9 mio. $
- Španija: 47,9 mio. $
- Mehika: 45,5 mio. $
- Nizozemska: 39,2 mio. $
- Avstrija: 39,1 mio. $
- Brazilija: 30,1 mio. $
- Združeno kraljestvo: 27,1 mio. $
- Malezija: 19,6 mio. $
- Kanada: 17,2 mio. $
- Južnoafriška republika: 17 mio. $
- Italija: 15,5 mio. $
- Slovaška: 12,3 mio. $
- Belgija: 11 mio. $
- Madžarska: 10,4 mio. $
- Tajvan: 10,4 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 8,8 mio. $
- Rusija: 8,6 mio. $
- Češka: 8,6 mio. $
- Združeni arabski emirati: 8,5 mio. $
- Islandija: 6,7 mio. $
- Švedska: 4,4 mio. $
- Indonezija: 4 mio. $
- Singapur: 4 mio. $
- Bahrajn: 3,1 mio. $
- Ukrajina: 3,1 mio. $
- Mozambik: 3 mio. $
- Slovenija: 2,6 mio. $
- Saudova Arabija: 2,6 mio. $
- Romunija: 2,4 mio. $
- Turčija: 2,3 mio. $
- Danska: 2,1 mio. $
- Azerbajdžan: 1,8 mio. $
- Avstralija: 1,7 mio. $
- Kazahstan: 1,2 mio. $
- Mavricij: 1,1 mio. $
- Tajska: 1 mio. $
- Hrvaška: 684,3 tis. $
- Portugalska: 643,9 tis. $
- Luksemburg: 588,8 tis. $
- Severna Koreja: 403,9 tis. $
- Kenija: 396,7 tis. $
- Litva: 377,5 tis. $
- Črna gora: 364,2 tis. $
- Vietnam: 331,7 tis. $
- Nova Zelandija: 302,5 tis. $
- Irska: 293,9 tis. $
- Albanija: 288,3 tis. $
- Čile: 285 tis. $
- Oman: 214,1 tis. $
- Peru: 206,1 tis. $
- Argentina: 202,6 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 500,2 tis. $500,2 tis. $+7,1 mio. $+34,7 mio. $+> 242,4 mio. $
Uvoz: 173
- Združene države Amerike: 454,9 mio. $
- Malezija: 417,7 mio. $
- Madžarska: 288,4 mio. $
- Indonezija: 253,6 mio. $
- Kitajska: 248,8 mio. $
- Poljska: 242,4 mio. $
- Južna Koreja: 224,2 mio. $
- Nemčija: 188 mio. $
- Japonska: 169,7 mio. $
- Indija: 126,1 mio. $
- Francija: 125,3 mio. $
- Mehika: 66,8 mio. $
- Italija: 55,6 mio. $
- Brazilija: 44 mio. $
- Kanada: 42,4 mio. $
- Tajvan: 37,3 mio. $
- Saudova Arabija: 34,7 mio. $
- Španija: 34,7 mio. $
- Turčija: 33,8 mio. $
- Nizozemska: 33,6 mio. $
- Tajska: 33,4 mio. $
- Vietnam: 33,4 mio. $
- Združeno kraljestvo: 30 mio. $
- Kazahstan: 29,7 mio. $
- Norveška: 26,9 mio. $
- Švedska: 26,2 mio. $
- Združeni arabski emirati: 25,5 mio. $
- Iran: 19,2 mio. $
- Avstrija: 18,4 mio. $
- Rusija: 18,2 mio. $
- Belgija: 17,5 mio. $
- Avstralija: 14,3 mio. $
- Oman: 14,3 mio. $
- Češka: 14,2 mio. $
- Zimbabve: 13,2 mio. $
- Islandija: 11,6 mio. $
- Južnoafriška republika: 11,5 mio. $
- Singapur: 11,3 mio. $
- Egipt: 8,5 mio. $
- Portugalska: 8,2 mio. $
- Slovaška: 7,5 mio. $
- Mozambik: 7,3 mio. $
- Kolumbija: 7,1 mio. $
- Bangladeš: 6,4 mio. $
- Finska: 5,8 mio. $
- Butan: 5,6 mio. $
- Gruzija: 5,4 mio. $
- Bahrajn: 5,2 mio. $
- Zambija: 5,1 mio. $
- Argentina: 5 mio. $
- Danska: 5 mio. $
- Švica: 4,8 mio. $
- Romunija: 4,2 mio. $
- Pakistan: 4,1 mio. $
- Kambodža: 4 mio. $
- Nova Zelandija: 3,7 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 3,2 mio. $
- Nova Kaledonija: 3,2 mio. $
- Izrael: 3 mio. $
- Azerbajdžan: 2,8 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 1,9 mrd. $ | 53,3 % | |
| 2 | 293,5 mio. $ | 8,1 % | |
| 3 | 222,6 mio. $ | 6,1 % | |
| 4 | 207,4 mio. $ | 5,7 % | |
| 5 | 155,9 mio. $ | 4,3 % | |
| 6 | 137,3 mio. $ | 3,8 % | |
| 7 | 73,2 mio. $ | 2 % | |
| 8 | 66,4 mio. $ | 1,8 % | |
| 9 | 57,1 mio. $ | 1,6 % | |
| 10 | 55,9 mio. $ | 1,5 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 454,9 mio. $ | 12,5 % | |
| 2 | 417,7 mio. $ | 11,5 % | |
| 3 | 288,4 mio. $ | 7,9 % | |
| 4 | 253,6 mio. $ | 7 % | |
| 5 | 248,8 mio. $ | 6,8 % | |
| 6 | 242,4 mio. $ | 6,7 % | |
| 7 | 224,2 mio. $ | 6,2 % | |
| 8 | 188 mio. $ | 5,2 % | |
| 9 | 169,7 mio. $ | 4,7 % | |
| 10 | 126,1 mio. $ | 3,5 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 3801 razdeli na 6 oznak; carina za tretje države: 3,6 %–6,5 % (povprečje 4,5 %).
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 3801 7 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 3,6 %–6,5 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 3801 razdeli na 5 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–4,9 % (povprečje 2,7 %). Brez carine: 2 od njih.
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 3801 9 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 3801 razdeli na 4 oznake; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 3801 7 oznak; uvozna carina (IGI): 0 %–5 %. Brez carine: 5 od njih.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 3801 razdeli na 6 oznak; stopnja TEC: 0 %–9 % (povprečje 4,5 %). Brez carine: 3 od njih.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 3801 8 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–9 %. Brez carine: 3 od njih.
Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 3801 razdeli na 4 oznake; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 3801 7 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 %. Brez carine: 5 od njih.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 3801 razdeli na 4 oznake; uporabljena stopnja: 2,5 %–3,2 % (povprečje 2,7 %).
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 3801 4 oznake; stopnja iz stolpca 1: 2,5 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 3801 razdeli na 7 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 3801 4 oznake; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 3801 razdeli na 4 oznake; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 3801 6 oznak; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 3801 razdeli na 4 oznake; uvozna carina: 10 %.
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 3801 v letu 2024: 3,6 mrd. $ (medletno −9,5 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Kitajska (1,9 mrd. $), na drugem Nemčija.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 454,9 mio. $.
Izvoz – Slovenija: 2,6 mio. $, 36. mesto med 111 državami.
Slovenija je med uvozniki na 61. mestu z vrednostjo 2,7 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) izolirani kemično opredeljeni elementi ali spojine, razen:
1. umetnega grafita (tar. št. 3801);
2. insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev proti klitju, rastnih regulatorjev rastlin, sredstev za dezinfekcijo in podobnih proizvodov, pripravljenih v oblikah, opisanih pod tar. št. 3808;
3. proizvodov, pripravljenih kot polnila za gasilne aparate ali pripravljenih v gasilnih granatah (tar. št. 3813);
4. certificiranih referenčnih materialov, navedenih v opombi 2 spodaj;
5. proizvodov, navedenih v opombi 3(a) ali 3(c) spodaj;
(b) mešanice kemikalij z živili ali drugimi snovmi, ki imajo hranilno vrednost in se uporabljajo pri pripravljanju hrane za ljudi (običajno tar. št. 2106);
(c) proizvodi iz tar. št. 2404;
(d) žlindre, pepeli in ostanki (vključno z blatom, razen kanalizacijskega blata), ki vsebujejo kovine, arzen ali njune spojine in ustrezajo zahtevam iz opombe 3(a) ali 3(b) k poglavju 26 (tar. št. 2620);
(f) izrabljeni katalizatorji, ki se uporabljajo za pridobivanje navadnih kovin ali njihovih spojin (tar. št. 2620), izrabljeni katalizatorji take vrste, da se uporabljajo predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 7112), ali katalizatorji, ki vsebujejo kovine ali zlitine in so v oblikah, npr. finega prahu, tkane gaze (oddelek XIV ali XV).
2.
A. Pri tar. št. 3822 izraz „certificirani referenčni materiali“ pomeni referenčne materiale, ki imajo priložen certifikat, v katerem so navedene vrednosti certificirane lastnosti, metode za izračun teh vrednosti in stopnjo gotovosti, ki se nanaša na vsako vrednost in ki je primerna za analize, umeritvene ali referenčne namene.
B. Z izjemo izdelkov iz poglavij 28 ali 29 bo pri uvrščanju certificiranih referenčnih materialov imela tar. št. 3822 prednost pred katero koli tarifno številko v nomenklaturi.
3. Tar. št. 3824 obsega tudi naslednje proizvode, ki se ne smejo uvrščati pod katero koli drugo tarifno številko te nomenklature:
(a) kultivirane kristale (razen optičnih elementov), ki imajo vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali halogenov alkalijskih ali zemeljskoalkalijskih kovin;
(b) patočno olje; dipelovo olje;
(c) proizvode za brisanje črnila, pakirane za prodajo na drobno;
(d) proizvode za popravljanje matric, druge korekturne tekočine in korekturne trakove (razen tistih pod tarifno številko 9612), pakirane za prodajo na drobno; in
(e) taljive keramične proizvode za določanje temperature v pečeh (npr. Segerjeve stožce).
4. Z izrazom „komunalni odpadki“ so v celi nomenklaturi mišljeni odpadki, ki se zberejo v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah, bolnicah, trgovinah, pisarnah, itn., smeti pometene s cest in pločnikov, kot tudi odpadki z gradbišč in ostanki rušenja. V glavnem vsebujejo veliko različnih materialov, kot so plastika, guma, les, papir, tkanine, steklo, kovine, hrana, polomljeno pohištvo in drugi poškodovani ali odvrženi predmeti. Izraz „komunalni odpadki“ pa ne zajema:
(a) posameznih materialov ali predmetov, ločenih od drugih odpadkov, kot so odpadki iz plastike, gume, lesa, papirja, tkanin, stekla ali kovin, električni in elektronski odpadki in ostanki (vključno z rabljenimi baterijami), ki se uvrščajo pod ustrezne tarifne številke v nomenklaturi;
(b) industrijskih odpadkov;
(c) odpadnih farmacevtskih izdelkov, kot so navedeni v opombi 4(k) k poglavju 30, ali
(d) kliničnih odpadkov, kot so navedeni v opombi 6(a) spodaj.
5. Pri tar. št. 3825 je z izrazom „kanalizacijsko blato“ mišljeno blato, ki izhaja iz mestnih čistilnih naprav (naprav za obdelavo odpadnih vod) in vsebuje nepredelano blato, odplake in nestabilizirano blato. Stabilizirano blato, primerno za uporabo kot gnojilo, je pri tem izključeno (poglavje 31).
6. Pri tar. št. 3825 se izraz „drugi odpadki“ nanaša na:
(a) klinične odpadke, kar zajema kontaminirane odpadke, ki izhajajo iz medicinskih postopkov raziskovanja, diagnosticiranja, zdravljenja ali drugih medicinskih, kirurških, zobozdravniških ali veterinarskih postopkov, ki pogosto vsebujejo patogene in farmacevtske snovi in zahteva posebne postopke odstranjevanja (na primer umazana oblačila, uporabljene rokavice in uporabljene injekcijske igle);
(b) odpadna organska topila;
(c) odpadke od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju; in
(d) druge odpadke kemijske in sorodnih industrij.
Izraz „drugi odpadki“ pa se ne nanaša na odpadke, ki sestojijo pretežno iz olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (tar. št. 2710).
7. Pri tar. št. 3826 pomeni pojem „biodizel“ monoalkilne estre maščobnih kislin, ki se uporabljajo kot gorivo, in so pridobljeni iz rabljenih ali nerabljenih živalskih, rastlinskih ali mikrobnih maščob in olj.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „umetni grafit, koloidni ali polkoloidni grafit“?
Blago „umetni grafit, koloidni ali polkoloidni grafit; preparati na osnovi grafita ali drugih vrst ogljika v obliki paste, blokov, plošč in drugih polizdelkov“ se uvršča v tarifno številko 3801 (v poglavju 38), oddelek VI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 3801 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 3,6 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 3801 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 3,6 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 3801?
Kitajska: 1,9 mrd. $ v letu 2024 (53,3 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 3801 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 2,6 mio. $, kar pomeni 36. mesto med izvozniki.