Tarifna številka · Poglavje 38
3824: Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemijski proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
Tarifna številka 3824 iz poglavja 38 (razni kemijski proizvodi) ima 17 tarifnih podštevilk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 17
- 3824.10Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra
- 3824.30Neaglomerirani karbidi kovin, med seboj pomešani ali pomešani s kovinskimi vezivi
- 3824.40Pripravljeni dodatki za cemente, malte ali betoneDodatki za cement, malto in beton
- 3824.50Neognjevarne malte in betoniNeognjevzdržne malte in betoni
- 3824.60Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 290544
- 3824.81ki vsebujejo oksiran (etilen oksid)
- 3824.82ki vsebujejo polibromirane bifenile (PBB), poliklorirane terfenile (PCT) ali poliklorirane bifenile (PCB)
- 3824.83ki vsebujejo tris(2,3-dibromopropil) fosfat
- 3824.84ki vsebujejo aldrin (ISO), kamfeklor (ISO) (toksafen), klordan (ISO), klordekon (ISO), DDT (ISO) (klofenotan (INN), 1,1,1-trikloro-2,2-bis(p-klorofenil)etan), dieldrin (ISO, INN), endosulfan (ISO), endrin (ISO), heptaklor (ISO) ali mireks (ISO)
- 3824.85ki vsebujejo 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)), vključno lindan (ISO, INN)
- 3824.86ki vsebujejo pentaklorobenzen (ISO) ali heksaklorobenzen (ISO)
- 3824.87ki vsebujejo perfluorooktan sulfonsko kislino, njene soli, perfluorooktan sulfonamide ali perfluorooktan sulfonil fluorid
- 3824.88ki vsebujejo tetra-, penta-, heksa-, hepta- ali oktabromodifenil etre
- 3824.89ki vsebujejo kratkoverižne klorirane parafine
- 3824.91mešanice in preparati, ki jih pretežno sestavljajo (5-etil-2-metil-2-oksido-1,3,2-dioksafosfinan-5-il)metil metil metilfosfonat in bis[(5-etil-2-metil-2-oksido-1,3,2-dioksafosfinan-5-il)metil] metilfosfonat
- 3824.92poliglikol estri metilfosfonske kisline
- 3824.99Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele: drugo, drugoDrugi kemični proizvodi in pripravki
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 3,2 mio. $3,2 mio. $+62 mio. $+610,3 mio. $+> 2,2 mrd. $
Izvoz: 196
- Nemčija: 6,3 mrd. $
- Združene države Amerike: 6,1 mrd. $
- Kitajska: 5,8 mrd. $
- Japonska: 3,8 mrd. $
- Južna Koreja: 2,6 mrd. $
- Francija: 2,2 mrd. $
- Irska: 2,1 mrd. $
- Nizozemska: 1,6 mrd. $
- Italija: 1,4 mrd. $
- Belgija: 1,4 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 1,2 mrd. $
- Tajvan: 1 mrd. $
- Španija: 918,3 mio. $
- Malezija: 895,5 mio. $
- Tajska: 708 mio. $
- Indija: 684,4 mio. $
- Kanada: 660,3 mio. $
- Vietnam: 611,5 mio. $
- Singapur: 610,3 mio. $
- Švica: 544,7 mio. $
- Turčija: 482,9 mio. $
- Indonezija: 447,1 mio. $
- Mehika: 395,9 mio. $
- Poljska: 392,5 mio. $
- Avstrija: 380,3 mio. $
- Švedska: 338,5 mio. $
- Danska: 284,3 mio. $
- Esvatini: 270,2 mio. $
- Južnoafriška republika: 228,7 mio. $
- Brazilija: 208,6 mio. $
- Češka: 185,8 mio. $
- Madžarska: 143,3 mio. $
- Norveška: 131,2 mio. $
- Združeni arabski emirati: 129,1 mio. $
- Slovenija: 128,3 mio. $
- Saudova Arabija: 115,3 mio. $
- Avstralija: 104 mio. $
- Egipt: 101,9 mio. $
- Finska: 94,9 mio. $
- Gvatemala: 89,9 mio. $
- Rusija: 88,9 mio. $
- Slovaška: 80 mio. $
- Litva: 79,8 mio. $
- Argentina: 78,1 mio. $
- Grčija: 70,4 mio. $
- Kolumbija: 65,1 mio. $
- Izrael: 62 mio. $
- Zambija: 59,2 mio. $
- Filipini: 52,2 mio. $
- Portugalska: 51,1 mio. $
- Luksemburg: 49,1 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 48,1 mio. $
- Romunija: 45,7 mio. $
- Čile: 38,7 mio. $
- Kostarika: 35 mio. $
- Bolgarija: 30,8 mio. $
- Kazahstan: 30,5 mio. $
- Estonija: 26,1 mio. $
- Latvija: 23,3 mio. $
- Bangladeš: 23,1 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 21,6 mio. $21,6 mio. $+109 mio. $+532,7 mio. $+> 1,4 mrd. $
Uvoz: 222
- Kitajska: 5 mrd. $
- Združene države Amerike: 4,6 mrd. $
- Nemčija: 3,1 mrd. $
- Južna Koreja: 1,7 mrd. $
- Mehika: 1,7 mrd. $
- Francija: 1,6 mrd. $
- Japonska: 1,4 mrd. $
- Tajvan: 1,4 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 1,4 mrd. $
- Nizozemska: 1,3 mrd. $
- Italija: 1,3 mrd. $
- Indija: 1,3 mrd. $
- Španija: 1,3 mrd. $
- Belgija: 1,1 mrd. $
- Poljska: 1,1 mrd. $
- Kanada: 947,9 mio. $
- Vietnam: 931,5 mio. $
- Tajska: 770,3 mio. $
- Turčija: 763,7 mio. $
- Brazilija: 685,4 mio. $
- Švica: 643,7 mio. $
- Indonezija: 580,1 mio. $
- Singapur: 532,7 mio. $
- Avstrija: 514,5 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 479,7 mio. $
- Egipt: 438,3 mio. $
- Češka: 409,3 mio. $
- Saudova Arabija: 408,8 mio. $
- Južnoafriška republika: 402,5 mio. $
- Malezija: 386,4 mio. $
- Rusija: 370,1 mio. $
- Združeni arabski emirati: 364,7 mio. $
- Filipini: 339,7 mio. $
- Madžarska: 315,8 mio. $
- Avstralija: 307,5 mio. $
- Švedska: 297,7 mio. $
- Kolumbija: 287 mio. $
- Argentina: 251,9 mio. $
- Portugalska: 247,1 mio. $
- Norveška: 245,4 mio. $
- Maroko: 223,3 mio. $
- Irska: 212,2 mio. $
- Romunija: 210,4 mio. $
- Peru: 209,1 mio. $
- Čile: 205,3 mio. $
- Kazahstan: 200,4 mio. $
- Danska: 194,8 mio. $
- Slovaška: 189,6 mio. $
- Izrael: 172,2 mio. $
- Uzbekistan: 142,2 mio. $
- Grčija: 131,8 mio. $
- Pakistan: 126,3 mio. $
- Alžirija: 114,8 mio. $
- Bangladeš: 112,8 mio. $
- Srbija: 111,5 mio. $
- Bolgarija: 109 mio. $
- Nigerija: 108,9 mio. $
- Kuvajt: 107,4 mio. $
- Ukrajina: 104,1 mio. $
- Finska: 101,4 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 6,3 mrd. $ | 13,4 % | |
| 2 | 6,1 mrd. $ | 12,9 % | |
| 3 | 5,8 mrd. $ | 12,3 % | |
| 4 | 3,8 mrd. $ | 8 % | |
| 5 | 2,6 mrd. $ | 5,5 % | |
| 6 | 2,2 mrd. $ | 4,7 % | |
| 7 | 2,1 mrd. $ | 4,5 % | |
| 8 | 1,6 mrd. $ | 3,5 % | |
| 9 | 1,4 mrd. $ | 2,9 % | |
| 10 | 1,4 mrd. $ | 2,9 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 5 mrd. $ | 10,6 % | |
| 2 | 4,6 mrd. $ | 9,7 % | |
| 3 | 3,1 mrd. $ | 6,5 % | |
| 4 | 1,7 mrd. $ | 3,6 % | |
| 5 | 1,7 mrd. $ | 3,6 % | |
| 6 | 1,6 mrd. $ | 3,3 % | |
| 7 | 1,4 mrd. $ | 3 % | |
| 8 | 1,4 mrd. $ | 2,9 % | |
| 9 | 1,4 mrd. $ | 2,9 % | |
| 10 | 1,3 mrd. $ | 2,8 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 3824 40 oznak; carina za tretje države: 0 %–6,5 %. Brez carine: 5 od njih. Specifična ali mešana carina: 4 oznake.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 3824 razdeli na 69 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–30 % (povprečje 6,4 %). Brez carine: 5 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 3824 39 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–6,5 %. Brez carine: 7 od njih.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 3824 razdeli na 158 oznak; carina za tretje države: 0 %–6,5 % (povprečje 5,6 %). Brez carine: 7 od njih. Specifična ali mešana carina: 4 oznake.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 3824 18 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 3824 razdeli na 87 oznak; uvozna carina (IGI): 0 %–10 % (povprečje 1,2 %). Brez carine: 69 od njih.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 3824 68 oznak; stopnja TEC: 0 %–12,6 %. Brez carine: 23 od njih.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 3824 razdeli na 97 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–12,6 % (povprečje 8,1 %). Brez carine: 32 od njih.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 3824 50 oznak; carina ad valorem: 0 %–6 %. Brez carine: 45 od njih.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 3824 razdeli na 69 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 0,2 %). Brez carine: 62 od njih. Specifična ali mešana carina: 4 oznake.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 3824 26 oznak; uporabljena stopnja: 0 %–3,9 %. Brez carine: 4 od njih.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 3824 razdeli na 61 oznak; stopnja iz stolpca 1: 0 %–6,5 % (povprečje 3,3 %). Brez carine: 15 od njih.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 3824 48 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 3824 razdeli na 20 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine. Brez carine: 18 od njih. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 3824 19 oznak; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 3824 razdeli na 40 oznak; carina MFN: 0 %–6 % (povprečje 1,5 %). Brez carine: 30 od njih.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 3824 24 oznak; uvozna carina: 5 %–10 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 3824 je leta 2024 znašala 47,3 mrd. $, kar je 0,8 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Nemčija (13,4 % svetovnega izvoza), sledi Združene države Amerike.
Največji uvoznik: Kitajska (5 mrd. $).
Slovenija je med izvozniki na 35. mestu z vrednostjo 128,3 mio. $ (skupaj 196 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 65. mestu z vrednostjo 88,1 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) izolirani kemično opredeljeni elementi ali spojine, razen:
1. umetnega grafita (tar. št. 3801);
2. insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev proti klitju, rastnih regulatorjev rastlin, sredstev za dezinfekcijo in podobnih proizvodov, pripravljenih v oblikah, opisanih pod tar. št. 3808;
3. proizvodov, pripravljenih kot polnila za gasilne aparate ali pripravljenih v gasilnih granatah (tar. št. 3813);
4. certificiranih referenčnih materialov, navedenih v opombi 2 spodaj;
5. proizvodov, navedenih v opombi 3(a) ali 3(c) spodaj;
(b) mešanice kemikalij z živili ali drugimi snovmi, ki imajo hranilno vrednost in se uporabljajo pri pripravljanju hrane za ljudi (običajno tar. št. 2106);
(c) proizvodi iz tar. št. 2404;
(d) žlindre, pepeli in ostanki (vključno z blatom, razen kanalizacijskega blata), ki vsebujejo kovine, arzen ali njune spojine in ustrezajo zahtevam iz opombe 3(a) ali 3(b) k poglavju 26 (tar. št. 2620);
(f) izrabljeni katalizatorji, ki se uporabljajo za pridobivanje navadnih kovin ali njihovih spojin (tar. št. 2620), izrabljeni katalizatorji take vrste, da se uporabljajo predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 7112), ali katalizatorji, ki vsebujejo kovine ali zlitine in so v oblikah, npr. finega prahu, tkane gaze (oddelek XIV ali XV).
2.
A. Pri tar. št. 3822 izraz „certificirani referenčni materiali“ pomeni referenčne materiale, ki imajo priložen certifikat, v katerem so navedene vrednosti certificirane lastnosti, metode za izračun teh vrednosti in stopnjo gotovosti, ki se nanaša na vsako vrednost in ki je primerna za analize, umeritvene ali referenčne namene.
B. Z izjemo izdelkov iz poglavij 28 ali 29 bo pri uvrščanju certificiranih referenčnih materialov imela tar. št. 3822 prednost pred katero koli tarifno številko v nomenklaturi.
3. Tar. št. 3824 obsega tudi naslednje proizvode, ki se ne smejo uvrščati pod katero koli drugo tarifno številko te nomenklature:
(a) kultivirane kristale (razen optičnih elementov), ki imajo vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali halogenov alkalijskih ali zemeljskoalkalijskih kovin;
(b) patočno olje; dipelovo olje;
(c) proizvode za brisanje črnila, pakirane za prodajo na drobno;
(d) proizvode za popravljanje matric, druge korekturne tekočine in korekturne trakove (razen tistih pod tarifno številko 9612), pakirane za prodajo na drobno; in
(e) taljive keramične proizvode za določanje temperature v pečeh (npr. Segerjeve stožce).
4. Z izrazom „komunalni odpadki“ so v celi nomenklaturi mišljeni odpadki, ki se zberejo v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah, bolnicah, trgovinah, pisarnah, itn., smeti pometene s cest in pločnikov, kot tudi odpadki z gradbišč in ostanki rušenja. V glavnem vsebujejo veliko različnih materialov, kot so plastika, guma, les, papir, tkanine, steklo, kovine, hrana, polomljeno pohištvo in drugi poškodovani ali odvrženi predmeti. Izraz „komunalni odpadki“ pa ne zajema:
(a) posameznih materialov ali predmetov, ločenih od drugih odpadkov, kot so odpadki iz plastike, gume, lesa, papirja, tkanin, stekla ali kovin, električni in elektronski odpadki in ostanki (vključno z rabljenimi baterijami), ki se uvrščajo pod ustrezne tarifne številke v nomenklaturi;
(b) industrijskih odpadkov;
(c) odpadnih farmacevtskih izdelkov, kot so navedeni v opombi 4(k) k poglavju 30, ali
(d) kliničnih odpadkov, kot so navedeni v opombi 6(a) spodaj.
5. Pri tar. št. 3825 je z izrazom „kanalizacijsko blato“ mišljeno blato, ki izhaja iz mestnih čistilnih naprav (naprav za obdelavo odpadnih vod) in vsebuje nepredelano blato, odplake in nestabilizirano blato. Stabilizirano blato, primerno za uporabo kot gnojilo, je pri tem izključeno (poglavje 31).
6. Pri tar. št. 3825 se izraz „drugi odpadki“ nanaša na:
(a) klinične odpadke, kar zajema kontaminirane odpadke, ki izhajajo iz medicinskih postopkov raziskovanja, diagnosticiranja, zdravljenja ali drugih medicinskih, kirurških, zobozdravniških ali veterinarskih postopkov, ki pogosto vsebujejo patogene in farmacevtske snovi in zahteva posebne postopke odstranjevanja (na primer umazana oblačila, uporabljene rokavice in uporabljene injekcijske igle);
(b) odpadna organska topila;
(c) odpadke od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju; in
(d) druge odpadke kemijske in sorodnih industrij.
Izraz „drugi odpadki“ pa se ne nanaša na odpadke, ki sestojijo pretežno iz olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (tar. št. 2710).
7. Pri tar. št. 3826 pomeni pojem „biodizel“ monoalkilne estre maščobnih kislin, ki se uporabljajo kot gorivo, in so pridobljeni iz rabljenih ali nerabljenih živalskih, rastlinskih ali mikrobnih maščob in olj.
Opombi k podštevilkam
1. Tar. podšt. 380852 in 380859 zajemata samo blago iz tar. št. 3808, ki vsebuje eno ali več naslednjih substanc: alaklor (ISO); aldikarb (ISO); aldrin (ISO); azinfos-metil (ISO); binapakril (ISO); kamfeklor (ISO) (toksafen); kaptafol (ISO); karbofuran (ISO); klordan (ISO); klordimeform (ISO); klorobenzilat (ISO); DDT (ISO) (klofenotan (INN), 1,1,1-trikloro-2,2-bis(p-klorofenil)etan); dieldrin (ISO, INN); 4,6-dnitro-o-krezol (DNOC (ISO)) ali njegove soli; dinozeb (ISO), njegove soli ali estri; endosulfan (ISO); etilendibromid (ISO) (1,2-dibromoetan); etilen diklorid (ISO) (1,2-dikloroetan); fluoroacetamid (ISO); heptaklor (ISO); heksaklorobenzen (ISO); 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)), vključno lindan (ISO, INN); živosrebrove spojine; metamidof (ISO); monokrotof (ISO); oksiran (etilenoksid); paration (ISO); parationmetil (ISO) (metil-paration); pentaklorofenol (ISO), njegove soli ali estri; perfluooktan sulfonska kislina in njene soli; perfluorooktan sulfonamidi; perfluorooktan sulfonil fluorid; fosfamidon (ISO); 2,4,5-T (ISO) 2,4,5-triklorofenoksiocetna kislina), njene soli ali estri; tributilkositrove spojine; triklorfon (ISO).
2. Tar. podšt. 380861 do 380869 zajemajo samo blago iz tar. št. 3808, ki vsebuje alfa-cipermetrin (ISO), bendiokarb (ISO), bifentrin (ISO), klorfenapir (ISO), ciflutrin (ISO), deltametrin (INN, ISO), etofenproks (INN), fenitrotion (ISO), lambda-cihalotrin (ISO), malation (ISO), pirimifos-metil (ISO) ali propoksur (ISO).
3. Tar. podšt. 382481 do 382489 zajemajo samo mešanice in preparate, ki vsebujejo eno ali več naslednjih substanc: oksiran (etilen oksid); polibromirane bifenile (PBB); poliklorirane bifenile (PCB); poliklorirane terfenile (PCT); tris(2,3-dibromopropil) fosfat; aldrin (ISO); kamfeklor (ISO) (toksafen); klordan (ISO); klordekon (ISO); DDT (ISO) (klofenotan (INN); 1,1,1-trikloro-2,2-bis(p-klorofenil)etan); dieldrin (ISO, INN); endosulfan (ISO); endrin (ISO); heptaklor (ISO); mireks (ISO); 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)); vključno lindan (ISO, INN); pentaklorobenzen (ISO); heksaklorobenzen (ISO); perfluorooktan sulfonsko kislino in njene soli; perfluorooktan sulfonamide; perfluorooktan sulfonil fluorid; tetra-, penta-, heksa-, hepta- ali oktabromodifenil etre; kratkoverižne klorirane parafine.
Kratkoverižni klorirani parafini so mešanice spojin s stopnjo kloriranja več kot 48 mas. % in naslednjo molekularno formulo: CxH(2x-y+2)Cly, pri čemer velja x=10 – 13 in y= 1 – 13.
4. Pri tar. podšt. 382541 in 382549 so „odpadna organska topila“ odpadki, ki vsebujejo pretežno organska topila, neprimerna za nadaljnjo uporabo, za katero je namenjen osnovni izdelek, ne glede na to, ali so namenjeni za ponovno pridobivanje topil.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra“?
Blago „pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemijski proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“ se uvršča v tarifno številko 3824 (v poglavju 38), oddelek VI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 3824 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 3824 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 30 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 3824?
Nemčija: 6,3 mrd. $ v letu 2024 (13,4 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 3824 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 128,3 mio. $, kar pomeni 35. mesto med izvozniki.