Tarifna številka · Poglavje 38
3825: Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; komunalni odpadki; kanalizacijsko blato; drugi odpadki navedeni v opombi 6 k temu poglavju
Tarifna številka 3825 se deli na 9 šestmestnih tarifnih podštevilk in spada v poglavje 38 (razni kemijski proizvodi).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 9
- 3825.10Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih: komunalni odpadki
- 3825.20Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih: kanalizacijsko blato
- 3825.30Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih: klinični odpadki
- 3825.41Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih: odpadna organska topila, halogenirana
- 3825.49Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih: odpadna organska topila, druga
- 3825.50Odpadki od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju
- 3825.61ki vsebujejo pretežno organske sestavine
- 3825.69Drugi odpadki kemijske industrije ali sorodnih industrij: drugi
- 3825.90Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih: drugo
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 82 tis. $82 tis. $+1,3 mio. $+8,5 mio. $+> 28,7 mio. $
Izvoz: 133
- Združene države Amerike: 41,6 mio. $
- Združeno kraljestvo: 37,3 mio. $
- Norveška: 29,9 mio. $
- Nemčija: 28,7 mio. $
- Kitajska: 16,4 mio. $
- Indija: 16,2 mio. $
- Kanada: 14,9 mio. $
- Nizozemska: 14,7 mio. $
- Latvija: 11,5 mio. $
- Italija: 10,7 mio. $
- Belgija: 8,9 mio. $
- Francija: 8,5 mio. $
- Švica: 7,7 mio. $
- Danska: 7,5 mio. $
- Poljska: 7,1 mio. $
- Mehika: 6 mio. $
- Avstrija: 5,8 mio. $
- Finska: 4,8 mio. $
- Španija: 4,5 mio. $
- Tajvan: 3,8 mio. $
- Vietnam: 3,5 mio. $
- Tajska: 3,1 mio. $
- Švedska: 2,9 mio. $
- Irska: 2,9 mio. $
- Slovenija: 2,9 mio. $
- Singapur: 1,8 mio. $
- Indonezija: 1,7 mio. $
- Japonska: 1,5 mio. $
- Slovaška: 1,4 mio. $
- Grčija: 1,3 mio. $
- Portugalska: 1,3 mio. $
- Estonija: 1,2 mio. $
- Češka: 1,2 mio. $
- Romunija: 1,1 mio. $
- Malezija: 1,1 mio. $
- Južnoafriška republika: 596,2 tis. $
- Filipini: 582,5 tis. $
- Avstralija: 572,2 tis. $
- Južna Koreja: 500,8 tis. $
- Tunizija: 379,3 tis. $
- Kazahstan: 378,6 tis. $
- Islandija: 370,9 tis. $
- Luksemburg: 296,5 tis. $
- Izrael: 292,7 tis. $
- Nova Kaledonija: 226,6 tis. $
- Jordanija: 224,6 tis. $
- Združeni arabski emirati: 211,1 tis. $
- Turčija: 209,8 tis. $
- Litva: 208,7 tis. $
- Srbija: 197,3 tis. $
- Argentina: 191 tis. $
- Brazilija: 187,8 tis. $
- Alžirija: 175,1 tis. $
- Panama: 171,8 tis. $
- Belorusija: 158,7 tis. $
- Madžarska: 151,9 tis. $
- Francoska Polinezija: 116,7 tis. $
- Malta: 102,1 tis. $
- Urugvaj: 96,5 tis. $
- Bolgarija: 82 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 75,7 tis. $75,7 tis. $+627,6 tis. $+4,4 mio. $+> 24,3 mio. $
Uvoz: 158
- Združene države Amerike: 44,8 mio. $
- Japonska: 41,9 mio. $
- Mehika: 33,5 mio. $
- Švedska: 32,7 mio. $
- Nemčija: 24,3 mio. $
- Nizozemska: 14 mio. $
- Španija: 12,5 mio. $
- Francija: 10,8 mio. $
- Italija: 10,7 mio. $
- Latvija: 9,4 mio. $
- Belgija: 7,3 mio. $
- Ukrajina: 6,4 mio. $
- Združeno kraljestvo: 5,8 mio. $
- Tajska: 5,5 mio. $
- Švica: 4,9 mio. $
- Kanada: 4,4 mio. $
- Južna Koreja: 4,3 mio. $
- Kitajska: 4 mio. $
- Norveška: 3,8 mio. $
- Avstrija: 3,7 mio. $
- Danska: 3,1 mio. $
- Bosna in Hercegovina: 2,9 mio. $
- Portugalska: 2,4 mio. $
- Bolgarija: 2,1 mio. $
- Peru: 2,1 mio. $
- Turčija: 1,9 mio. $
- Senegal: 1,7 mio. $
- Češka: 1,5 mio. $
- Slovenija: 1,3 mio. $
- Malezija: 1,3 mio. $
- Tanzanija: 1,1 mio. $
- Irska: 969,4 tis. $
- Tajvan: 882,8 tis. $
- Litva: 860,5 tis. $
- Filipini: 773,1 tis. $
- Poljska: 701,3 tis. $
- Vietnam: 697,3 tis. $
- Nova Zelandija: 627,6 tis. $
- Ciper: 626 tis. $
- Luksemburg: 595,1 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 539,1 tis. $
- Finska: 516,2 tis. $
- Rusija: 459,2 tis. $
- Indija: 440,3 tis. $
- Mjanmar (Burma): 439,5 tis. $
- Kolumbija: 427,9 tis. $
- Zimbabve: 389,8 tis. $
- Singapur: 370,9 tis. $
- Laos: 369,4 tis. $
- Estonija: 356,1 tis. $
- Avstralija: 346,3 tis. $
- Saudova Arabija: 316,4 tis. $
- Pakistan: 298,6 tis. $
- Grčija: 291,9 tis. $
- Madžarska: 262,4 tis. $
- Izrael: 249,1 tis. $
- Malta: 213,6 tis. $
- Maroko: 212,5 tis. $
- Salvador: 209,4 tis. $
- Združeni arabski emirati: 205,3 tis. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 41,6 mio. $ | 12,9 % | |
| 2 | 37,3 mio. $ | 11,6 % | |
| 3 | 29,9 mio. $ | 9,3 % | |
| 4 | 28,7 mio. $ | 8,9 % | |
| 5 | 16,4 mio. $ | 5,1 % | |
| 6 | 16,2 mio. $ | 5 % | |
| 7 | 14,9 mio. $ | 4,6 % | |
| 8 | 14,7 mio. $ | 4,6 % | |
| 9 | 11,5 mio. $ | 3,6 % | |
| 10 | 10,7 mio. $ | 3,3 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 44,8 mio. $ | 13,9 % | |
| 2 | 41,9 mio. $ | 13 % | |
| 3 | 33,5 mio. $ | 10,4 % | |
| 4 | 32,7 mio. $ | 10,1 % | |
| 5 | 24,3 mio. $ | 7,5 % | |
| 6 | 14 mio. $ | 4,3 % | |
| 7 | 12,5 mio. $ | 3,9 % | |
| 8 | 10,8 mio. $ | 3,3 % | |
| 9 | 10,7 mio. $ | 3,3 % | |
| 10 | 9,4 mio. $ | 2,9 % |
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
-
CELEX 32026R1395 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 3825 razdeli na 10 oznak; carina za tretje države: 5 %–6,5 % (povprečje 6,4 %).
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 3825 10 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 5 %–6,5 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 3825 razdeli na 9 oznak; splošna carinska stopnja (General): brez carine.
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 3825 10 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 3825 razdeli na 11 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–15,5 % (povprečje 6,7 %). Brez carine: 1 od njih.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 3825 9 oznak; uvozna carina (IGI): brez carine.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 3825 razdeli na 9 oznak; stopnja TEC: 12,6 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 3825 11 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %.
Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 3825 razdeli na 9 oznak; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 3825 9 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): brez carine.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 3825 razdeli na 10 oznak; uporabljena stopnja: 0 %–2,6 % (povprečje 1,6 %). Brez carine: 4 od njih.
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 3825 10 oznak; stopnja iz stolpca 1: 0,7 %–5 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 3825 razdeli na 9 oznak; carina: 0 %–5 % (povprečje 4,4 %). Brez carine: 1 od njih.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 3825 10 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine. Brez carine: 9 od njih. Specifična ali mešana carina: 1 oznaka.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 3825 razdeli na 9 oznak; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 3825 10 oznak; carina MFN: 25 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 3825 razdeli na 9 oznak; uvozna carina: 10 %.
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 3825 v letu 2024: 323 mio. $ (medletno −16,2 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Združene države Amerike (41,6 mio. $), na drugem Združeno kraljestvo.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 44,8 mio. $.
Izvoz – Slovenija: 2,9 mio. $, 25. mesto med 133 državami.
Slovenija je med uvozniki na 29. mestu z vrednostjo 1,3 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) izolirani kemično opredeljeni elementi ali spojine, razen:
1. umetnega grafita (tar. št. 3801);
2. insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev proti klitju, rastnih regulatorjev rastlin, sredstev za dezinfekcijo in podobnih proizvodov, pripravljenih v oblikah, opisanih pod tar. št. 3808;
3. proizvodov, pripravljenih kot polnila za gasilne aparate ali pripravljenih v gasilnih granatah (tar. št. 3813);
4. certificiranih referenčnih materialov, navedenih v opombi 2 spodaj;
5. proizvodov, navedenih v opombi 3(a) ali 3(c) spodaj;
(b) mešanice kemikalij z živili ali drugimi snovmi, ki imajo hranilno vrednost in se uporabljajo pri pripravljanju hrane za ljudi (običajno tar. št. 2106);
(c) proizvodi iz tar. št. 2404;
(d) žlindre, pepeli in ostanki (vključno z blatom, razen kanalizacijskega blata), ki vsebujejo kovine, arzen ali njune spojine in ustrezajo zahtevam iz opombe 3(a) ali 3(b) k poglavju 26 (tar. št. 2620);
(f) izrabljeni katalizatorji, ki se uporabljajo za pridobivanje navadnih kovin ali njihovih spojin (tar. št. 2620), izrabljeni katalizatorji take vrste, da se uporabljajo predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 7112), ali katalizatorji, ki vsebujejo kovine ali zlitine in so v oblikah, npr. finega prahu, tkane gaze (oddelek XIV ali XV).
2.
A. Pri tar. št. 3822 izraz „certificirani referenčni materiali“ pomeni referenčne materiale, ki imajo priložen certifikat, v katerem so navedene vrednosti certificirane lastnosti, metode za izračun teh vrednosti in stopnjo gotovosti, ki se nanaša na vsako vrednost in ki je primerna za analize, umeritvene ali referenčne namene.
B. Z izjemo izdelkov iz poglavij 28 ali 29 bo pri uvrščanju certificiranih referenčnih materialov imela tar. št. 3822 prednost pred katero koli tarifno številko v nomenklaturi.
3. Tar. št. 3824 obsega tudi naslednje proizvode, ki se ne smejo uvrščati pod katero koli drugo tarifno številko te nomenklature:
(a) kultivirane kristale (razen optičnih elementov), ki imajo vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali halogenov alkalijskih ali zemeljskoalkalijskih kovin;
(b) patočno olje; dipelovo olje;
(c) proizvode za brisanje črnila, pakirane za prodajo na drobno;
(d) proizvode za popravljanje matric, druge korekturne tekočine in korekturne trakove (razen tistih pod tarifno številko 9612), pakirane za prodajo na drobno; in
(e) taljive keramične proizvode za določanje temperature v pečeh (npr. Segerjeve stožce).
4. Z izrazom „komunalni odpadki“ so v celi nomenklaturi mišljeni odpadki, ki se zberejo v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah, bolnicah, trgovinah, pisarnah, itn., smeti pometene s cest in pločnikov, kot tudi odpadki z gradbišč in ostanki rušenja. V glavnem vsebujejo veliko različnih materialov, kot so plastika, guma, les, papir, tkanine, steklo, kovine, hrana, polomljeno pohištvo in drugi poškodovani ali odvrženi predmeti. Izraz „komunalni odpadki“ pa ne zajema:
(a) posameznih materialov ali predmetov, ločenih od drugih odpadkov, kot so odpadki iz plastike, gume, lesa, papirja, tkanin, stekla ali kovin, električni in elektronski odpadki in ostanki (vključno z rabljenimi baterijami), ki se uvrščajo pod ustrezne tarifne številke v nomenklaturi;
(b) industrijskih odpadkov;
(c) odpadnih farmacevtskih izdelkov, kot so navedeni v opombi 4(k) k poglavju 30, ali
(d) kliničnih odpadkov, kot so navedeni v opombi 6(a) spodaj.
5. Pri tar. št. 3825 je z izrazom „kanalizacijsko blato“ mišljeno blato, ki izhaja iz mestnih čistilnih naprav (naprav za obdelavo odpadnih vod) in vsebuje nepredelano blato, odplake in nestabilizirano blato. Stabilizirano blato, primerno za uporabo kot gnojilo, je pri tem izključeno (poglavje 31).
6. Pri tar. št. 3825 se izraz „drugi odpadki“ nanaša na:
(a) klinične odpadke, kar zajema kontaminirane odpadke, ki izhajajo iz medicinskih postopkov raziskovanja, diagnosticiranja, zdravljenja ali drugih medicinskih, kirurških, zobozdravniških ali veterinarskih postopkov, ki pogosto vsebujejo patogene in farmacevtske snovi in zahteva posebne postopke odstranjevanja (na primer umazana oblačila, uporabljene rokavice in uporabljene injekcijske igle);
(b) odpadna organska topila;
(c) odpadke od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju; in
(d) druge odpadke kemijske in sorodnih industrij.
Izraz „drugi odpadki“ pa se ne nanaša na odpadke, ki sestojijo pretežno iz olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (tar. št. 2710).
7. Pri tar. št. 3826 pomeni pojem „biodizel“ monoalkilne estre maščobnih kislin, ki se uporabljajo kot gorivo, in so pridobljeni iz rabljenih ali nerabljenih živalskih, rastlinskih ali mikrobnih maščob in olj.
Opombi k podštevilkam
1. Tar. podšt. 380852 in 380859 zajemata samo blago iz tar. št. 3808, ki vsebuje eno ali več naslednjih substanc: alaklor (ISO); aldikarb (ISO); aldrin (ISO); azinfos-metil (ISO); binapakril (ISO); kamfeklor (ISO) (toksafen); kaptafol (ISO); karbofuran (ISO); klordan (ISO); klordimeform (ISO); klorobenzilat (ISO); DDT (ISO) (klofenotan (INN), 1,1,1-trikloro-2,2-bis(p-klorofenil)etan); dieldrin (ISO, INN); 4,6-dnitro-o-krezol (DNOC (ISO)) ali njegove soli; dinozeb (ISO), njegove soli ali estri; endosulfan (ISO); etilendibromid (ISO) (1,2-dibromoetan); etilen diklorid (ISO) (1,2-dikloroetan); fluoroacetamid (ISO); heptaklor (ISO); heksaklorobenzen (ISO); 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)), vključno lindan (ISO, INN); živosrebrove spojine; metamidof (ISO); monokrotof (ISO); oksiran (etilenoksid); paration (ISO); parationmetil (ISO) (metil-paration); pentaklorofenol (ISO), njegove soli ali estri; perfluooktan sulfonska kislina in njene soli; perfluorooktan sulfonamidi; perfluorooktan sulfonil fluorid; fosfamidon (ISO); 2,4,5-T (ISO) 2,4,5-triklorofenoksiocetna kislina), njene soli ali estri; tributilkositrove spojine; triklorfon (ISO).
2. Tar. podšt. 380861 do 380869 zajemajo samo blago iz tar. št. 3808, ki vsebuje alfa-cipermetrin (ISO), bendiokarb (ISO), bifentrin (ISO), klorfenapir (ISO), ciflutrin (ISO), deltametrin (INN, ISO), etofenproks (INN), fenitrotion (ISO), lambda-cihalotrin (ISO), malation (ISO), pirimifos-metil (ISO) ali propoksur (ISO).
3. Tar. podšt. 382481 do 382489 zajemajo samo mešanice in preparate, ki vsebujejo eno ali več naslednjih substanc: oksiran (etilen oksid); polibromirane bifenile (PBB); poliklorirane bifenile (PCB); poliklorirane terfenile (PCT); tris(2,3-dibromopropil) fosfat; aldrin (ISO); kamfeklor (ISO) (toksafen); klordan (ISO); klordekon (ISO); DDT (ISO) (klofenotan (INN); 1,1,1-trikloro-2,2-bis(p-klorofenil)etan); dieldrin (ISO, INN); endosulfan (ISO); endrin (ISO); heptaklor (ISO); mireks (ISO); 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)); vključno lindan (ISO, INN); pentaklorobenzen (ISO); heksaklorobenzen (ISO); perfluorooktan sulfonsko kislino in njene soli; perfluorooktan sulfonamide; perfluorooktan sulfonil fluorid; tetra-, penta-, heksa-, hepta- ali oktabromodifenil etre; kratkoverižne klorirane parafine.
Kratkoverižni klorirani parafini so mešanice spojin s stopnjo kloriranja več kot 48 mas. % in naslednjo molekularno formulo: CxH(2x-y+2)Cly, pri čemer velja x=10 – 13 in y= 1 – 13.
4. Pri tar. podšt. 382541 in 382549 so „odpadna organska topila“ odpadki, ki vsebujejo pretežno organska topila, neprimerna za nadaljnjo uporabo, za katero je namenjen osnovni izdelek, ne glede na to, ali so namenjeni za ponovno pridobivanje topil.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij“?
Blago „ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; komunalni odpadki; kanalizacijsko blato; drugi odpadki navedeni v opombi 6 k temu poglavju“ se uvršča v tarifno številko 3825 (v poglavju 38), oddelek VI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 3825 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 5 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 3825 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 5 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 3825?
Združene države Amerike: 41,6 mio. $ v letu 2024 (12,9 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 3825 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 2,9 mio. $, kar pomeni 25. mesto med izvozniki.