Tarifna številka · Poglavje 40
4001: Naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih – nevulkanizirani
Tarifna številka 4001 iz poglavja 40 (kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume) ima 5 tarifnih podštevilk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 5
- 4001.10Lateks iz naravnega kavčuka, predvulkaniziran ali neLateks iz naravnega kavčuka
- 4001.21dimljeni kavčuk v obliki listovNaravni kavčuk v dimljenih listih
- 4001.22naravni kavčuk, tehnično specificiran (TSNR)Tehnično specificirani naravni kavčuk (TSNR)
- 4001.29Naravni kavčuk v drugih oblikah: drugNaravni kavčuk, drug
- 4001.30Balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 1 mio. $1 mio. $+16 mio. $+139 mio. $+> 1,2 mrd. $
Izvoz: 126
- Tajska: 5,1 mrd. $
- Indonezija: 3,2 mrd. $
- Slonokoščena obala: 2,7 mrd. $
- Vietnam: 1,2 mrd. $
- Malezija: 1,2 mrd. $
- Kambodža: 639 mio. $
- Mjanmar (Burma): 535 mio. $
- Laos: 398 mio. $
- Gana: 228 mio. $
- Gvatemala: 186 mio. $
- Liberija: 182 mio. $
- Filipini: 153 mio. $
- Belgija: 139 mio. $
- Nemčija: 117 mio. $
- Singapur: 95 mio. $
- Nigerija: 81 mio. $
- Kamerun: 67 mio. $
- Združene države Amerike: 62 mio. $
- Francija: 57 mio. $
- Kitajska: 44 mio. $
- Nizozemska: 40 mio. $
- Gvineja: 37 mio. $
- Madžarska: 34 mio. $
- Šrilanka: 31 mio. $
- Romunija: 24 mio. $
- Turčija: 23 mio. $
- Brazilija: 23 mio. $
- Kolumbija: 20 mio. $
- Španija: 20 mio. $
- Južna Koreja: 17 mio. $
- Luksemburg: 16 mio. $
- Poljska: 16 mio. $
- Indija: 12 mio. $
- Demokratična republika Kongo: 12 mio. $
- Italija: 12 mio. $
- Peru: 9 mio. $
- Južnoafriška republika: 8 mio. $
- Bangladeš: 8 mio. $
- Gabon: 8 mio. $
- Kanada: 7 mio. $
- Malavi: 7 mio. $
- Združeno kraljestvo: 7 mio. $
- Tajvan: 6 mio. $
- Češka: 5 mio. $
- Portugalska: 5 mio. $
- Slovenija: 5 mio. $
- Mehika: 5 mio. $
- Papua Nova Gvineja: 5 mio. $
- Rusija: 5 mio. $
- Švica: 4 mio. $
- Japonska: 3 mio. $
- Slovaška: 3 mio. $
- Švedska: 2 mio. $
- Srbija: 2 mio. $
- Bolgarija: 2 mio. $
- Kongo - Brazzaville: 2 mio. $
- Danska: 1 mio. $
- Armenija: 1 mio. $
- Avstrija: 1 mio. $
- Latvija: 1 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 503 tis. $503 tis. $+25 mio. $+189 mio. $+> 782 mio. $
Uvoz: 182
- Kitajska: 4 mrd. $
- Združene države Amerike: 1,8 mrd. $
- Malezija: 1,4 mrd. $
- Japonska: 1,2 mrd. $
- Indija: 1 mrd. $
- Vietnam: 782 mio. $
- Južna Koreja: 557 mio. $
- Nemčija: 537 mio. $
- Turčija: 476 mio. $
- Španija: 408 mio. $
- Brazilija: 302 mio. $
- Kanada: 291 mio. $
- Mehika: 267 mio. $
- Italija: 242 mio. $
- Poljska: 221 mio. $
- Francija: 208 mio. $
- Luksemburg: 205 mio. $
- Romunija: 189 mio. $
- Belgija: 187 mio. $
- Slovaška: 180 mio. $
- Češka: 166 mio. $
- Madžarska: 147 mio. $
- Tajvan: 147 mio. $
- Indonezija: 146 mio. $
- Pakistan: 130 mio. $
- Združeni arabski emirati: 126 mio. $
- Šrilanka: 123 mio. $
- Singapur: 121 mio. $
- Nizozemska: 118 mio. $
- Rusija: 115 mio. $
- Kambodža: 99 mio. $
- Slovenija: 96 mio. $
- Srbija: 90 mio. $
- Južnoafriška republika: 82 mio. $
- Portugalska: 70 mio. $
- Egipt: 62 mio. $
- Združeno kraljestvo: 50 mio. $
- Argentina: 49 mio. $
- Čile: 45 mio. $
- Bolgarija: 32 mio. $
- Finska: 31 mio. $
- Kostarika: 30 mio. $
- Hrvaška: 30 mio. $
- Filipini: 28 mio. $
- Avstrija: 25 mio. $
- Kolumbija: 24 mio. $
- Tajska: 22 mio. $
- Iran: 20 mio. $
- Peru: 19 mio. $
- Ukrajina: 19 mio. $
- Izrael: 12 mio. $
- Grčija: 11 mio. $
- Alžirija: 10 mio. $
- Avstralija: 9 mio. $
- Kazahstan: 7 mio. $
- Uzbekistan: 7 mio. $
- Uganda: 6 mio. $
- Severna Koreja: 6 mio. $
- Litva: 6 mio. $
- Ekvador: 6 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 5,1 mrd. $ | 30,4 % | |
| 2 | 3,2 mrd. $ | 18,8 % | |
| 3 | 2,7 mrd. $ | 16,1 % | |
| 4 | 1,2 mrd. $ | 7,4 % | |
| 5 | 1,2 mrd. $ | 6,9 % | |
| 6 | 639 mio. $ | 3,8 % | |
| 7 | 535 mio. $ | 3,2 % | |
| 8 | 398 mio. $ | 2,4 % | |
| 9 | 228 mio. $ | 1,4 % | |
| 10 | 186 mio. $ | 1,1 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 4 mrd. $ | 23,5 % | |
| 2 | 1,8 mrd. $ | 10,6 % | |
| 3 | 1,4 mrd. $ | 8,3 % | |
| 4 | 1,2 mrd. $ | 7,2 % | |
| 5 | 1 mrd. $ | 6,1 % | |
| 6 | 782 mio. $ | 4,6 % | |
| 7 | 557 mio. $ | 3,3 % | |
| 8 | 537 mio. $ | 3,2 % | |
| 9 | 476 mio. $ | 2,8 % | |
| 10 | 408 mio. $ | 2,4 % |
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
-
CELEX 32026R0513 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 4001 5 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 4001 razdeli na 7 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): brez carine.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 4001 5 oznak; splošna carinska stopnja (General): brez carine.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 4001 razdeli na 5 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 4001 5 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 4001 razdeli na 5 oznak; uvozna carina (IGI): brez carine.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 4001 7 oznak; stopnja TEC: 3,6 %–10,8 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 4001 razdeli na 11 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–3,6 % (povprečje 3 %). Brez carine: 2 od njih.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 4001 7 oznak; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 4001 razdeli na 9 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 1,1 %). Brez carine: 7 od njih.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 4001 5 oznak; uporabljena stopnja: brez carine.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 4001 razdeli na 5 oznak; stopnja iz stolpca 1: brez carine.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 4001 6 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 4001 razdeli na 5 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 4001 5 oznak; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 4001 razdeli na 5 oznak; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 4001 5 oznak; uvozna carina: 5 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 4001 je leta 2024 znašala 16,9 mrd. $, kar je 20,9 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Tajska (30,4 % svetovnega izvoza), sledi Indonezija.
Največji uvoznik: Kitajska (4 mrd. $).
Slovenija je med izvozniki na 46. mestu z vrednostjo 5 mio. $ (skupaj 126 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 32. mestu z vrednostjo 96 mio. $.
Opombe
Opombe
1. Razen če iz konteksta izhaja drugače, so v vsej nomenklaturi z izrazom „kavčuk“ mišljeni naslednji proizvodi, vulkanizirani ali ne, ali trdi ali ne: naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podoben naravni kavčuk, sintetični kavčuk, faktis, dobljen iz olj, in regenerirane navedene snovi.
2. V to poglavje ne spadajo:
(a) proizvodi iz oddelka XI (tekstil in tekstilni izdelki);
(b) obutev in deli obutve iz poglavja 64;
(c) pokrivala in njihovi deli (vključno kopalne kape) iz poglavja 65;
(d) mehanični ali električni aparati ali naprave in njihovi deli iz oddelka XVI (vključno električno blago vseh vrst) iz trde gume;
(e) proizvodi iz poglavja 90, 92, 94 ali 96;
(f) proizvodi iz poglavja 95 (razen športnih rokavic, palčnikov in rokavic brez prstov in proizvodov iz tar. št. 4011 do 4013).
3. Pod tar. št. 4001 do 4003 in 4005 so z izrazom „primarne oblike“ mišljene samo naslednje oblike:
(a) tekočine in paste (vključno lateks, predvulkaniziran ali ne, ter druge disperzije in raztopine);
(b) bloki nepravilne oblike, koščki, kroglice, prah, zrna, drobci in podobne oblike.
4. V opombi 1 k temu poglavju in pod tar. št. 4002 so z izrazom „sintetični kavčuk“ mišljeni:
(a) nenasičene sintetične snovi, ki se lahko nepovratno spremenijo v netermoplastične snovi z vulkanizacijo z žveplom pri temperaturi med 18 in 29 °C, ki se ne pretrgajo ob raztegnitvi na trikratno prvotno dolžino, ob raztegnitvi na dvakratno prvotno dolžino pa se v petih minutah vrnejo na dolžino, ki ni večja od 1,5 prvotne dolžine. Za omenjeno preskušanje so lahko dodane snovi, potrebne za zamreževanje, kot so sredstva za aktiviranje in pospeševanje vulkanizacije; snovi, predvidene z opombo 5(B)(2) in (3) so tudi dovoljene. Katere koli snovi, ki niso nujne za zamreževanje, kot so ekstenderji, plastifikatorji in polnila, pa niso dovoljene;
(b) tioplasti (TM) in
(c) naravni kavčuk, modificiran s cepljenjem (grafting) ali mešanjem s plastičnimi masami, depolimeriziranim naravnim kavčukom, mešanicami nenasičenih snovi z nasičenimi sintetičnimi višjimi polimeri, če vsi zgoraj navedeni proizvodi izpolnjujejo zahtevane pogoje, glede vulkanizacije in raztezanja ter vrnitve v prvotno stanje, iz predhodne točke (a).
5.
A. Tar. št. 4001 in 4002 se ne nanašata na kavčuk ali mešanico kavčukov, ki so pred koagulacijo ali po njej pomešani:
1. s sredstvi za vulkanizacijo, pospeševalci, zaviralci ali aktivatorji (razen tistih, ki so dodani za pripravljanje predvulkaniziranega lateksa iz kavčuka);
2. s pigmenti ali drugimi barvili, razen tistih, ki so dodani samo zaradi identifikacije;
3. s plastifikatorji ali ekstenderji (razen mineralnega olja in kavčuka, ekstendiranega z oljem), s polnili, s sredstvi za ojačenje, organskimi topili ali s katero koli drugo snovjo, razen tistih, ki so dovoljene z določbami v (B) te opombe;
B. naslednje snovi v kavčuku ali v mešanicah kavčukov ne vplivajo na njihovo uvrščanje pod tar. št. 4001 oziroma 4002, če ta kavčuk ali mešanica kavčukov ohrani bistven značaj surovega materiala:
1. sredstva za emulgiranje in sredstva zoper lepljivost;
2. majhne količine proizvodov zoper razbijanje emulgatorjev;
3. zelo majhne količine naslednjih sredstev: toplotno občutljivih sredstev (običajno za pridobivanje toplotno občutljivega lateks kavčuka), kationskih površinsko aktivnih sredstev (običajno za pridobivanje elektropozitivnega lateks kavčuka), antioksidantov, koagulatorjev, sredstev za drobljenje in sredstev zoper zmrzovanje, peptizatorjev, konzervansov, stabilizatorjev, sredstev za uravnavanje viskoznosti ali podobnih dodatkov za posebne namene.
6. Pri tar. št. 4004 so z izrazom „odpadki, ostružki in ostanki“ mišljeni odpadki, ostružki in ostanki iz proizvodnje ali obdelave gume in gumastih izdelkov, ki se kot taki dokončno ne morejo več uporabiti zaradi razrezanosti, dotrajanosti ali iz drugih razlogov.
7. Cele niti iz vulkaniziranega kavčuka (gume), katerih največji prečni prerez presega 5 mm, se uvrščajo kot trakovi, palice ali profilne oblike iz tar. št. 4008.
8. Tar. št. 4010 obsega trakove ali jermene za transport ali transmisijo iz tekstilnih materialov, impregniranih, prevlečenih, prekritih ali laminiranih z gumo, ali izdelanih iz tekstilne preje ali vrvi, impregniranih, prevlečenih, prekritih ali oplaščenih z gumo.
9. Pod tar. št. 4001, 4002, 4003, 4005 in 4008 so z izrazi „plošče“, „listi“ in „trakovi“ mišljeni samo plošče, listi, trakovi in bloki pravilne geometrijske oblike, nerazrezani ali razrezani samo v pravokotne (vključno kvadratne) oblike, ki imajo lastnosti izdelka ali ne, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko obdelani, toda drugače nerazrezani v določene oblike ali nadalje neobdelani.
Pod tar. št. 4008 so z izrazom „palice“ in „profilne oblike“ mišljeni samo proizvodi, razrezani ali nerazrezani na določene dolžine, površinsko obdelani ali neobdelani, toda drugače neobdelani.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne…“?
Blago „naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih – nevulkanizirani“ se uvršča v tarifno številko 4001 (v poglavju 40), oddelek VII harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 4001 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 4001 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 4001?
Tajska: 5,1 mrd. $ v letu 2024 (30,4 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 4001 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 5 mio. $, kar pomeni 46. mesto med izvozniki.