Tarifna številka · Poglavje 48
4805: Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v opombi 3 tega poglavja
Tarifna številka 4805 iz poglavja 48 (papir in karton; izdelki iz papirne pulpe, papirja ali kartona) ima 11 tarifnih podštevilk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 11
- 4805.11papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)Polkemični papir za valovit sloj
- 4805.12papir iz slame za valovit sloj (fluting)
- 4805.19Papir za valovit sloj (fluting): drugoFluting papir, ostali (ne polkemični, ne slamnati)
- 4805.24z maso 150 g/m2 ali manjTestliner do 150 g/m²
- 4805.25z maso več kot 150 g/m2Testliner nad 150 g/m2
- 4805.30Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih: sulfitni ovojni papir
- 4805.40Filtrirni papir in karton
- 4805.50Klobučni papir in klobučni karton
- 4805.91z maso 150 g/m2 ali manjNepremazani papir do 150 g/m2, drug
- 4805.92z maso več kot 150 g/m2, vendar manj kot 225 g/m2
- 4805.93z maso 225 g/m2 ali večDrug nepremazan papir in karton od 225 g/m2
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 3,5 mio. $3,5 mio. $+70,1 mio. $+434,3 mio. $+> 826 mio. $
Izvoz: 141
- Nemčija: 3,1 mrd. $
- Združene države Amerike: 1,4 mrd. $
- Malezija: 977,6 mio. $
- Francija: 966,8 mio. $
- Kanada: 826 mio. $
- Kitajska: 770,9 mio. $
- Španija: 736,8 mio. $
- Avstrija: 636,1 mio. $
- Poljska: 582,8 mio. $
- Italija: 559,6 mio. $
- Vietnam: 494 mio. $
- Nizozemska: 487,2 mio. $
- Finska: 480,7 mio. $
- Laos: 434,3 mio. $
- Japonska: 398,8 mio. $
- Švedska: 376,2 mio. $
- Tajvan: 370 mio. $
- Indonezija: 330,5 mio. $
- Rusija: 306,5 mio. $
- Južna Koreja: 285,2 mio. $
- Madžarska: 274,5 mio. $
- Združeno kraljestvo: 230,5 mio. $
- Slovaška: 194,6 mio. $
- Švica: 184,9 mio. $
- Tajska: 182,5 mio. $
- Belgija: 179,3 mio. $
- Avstralija: 170,4 mio. $
- Turčija: 163 mio. $
- Indija: 134,7 mio. $
- Romunija: 108,2 mio. $
- Portugalska: 93,2 mio. $
- Saudova Arabija: 89,7 mio. $
- Hrvaška: 87,7 mio. $
- Češka: 72 mio. $
- Južnoafriška republika: 70,1 mio. $
- Združeni arabski emirati: 64,7 mio. $
- Norveška: 62,2 mio. $
- Čile: 60,8 mio. $
- Paragvaj: 57,5 mio. $
- Brazilija: 51,8 mio. $
- Egipt: 51,7 mio. $
- Danska: 39,9 mio. $
- Izrael: 37,4 mio. $
- Kolumbija: 33,4 mio. $
- Litva: 31,4 mio. $
- Kuvajt: 31,1 mio. $
- Srbija: 27,8 mio. $
- Peru: 24,2 mio. $
- Ekvador: 20,7 mio. $
- Kazahstan: 17,2 mio. $
- Nova Zelandija: 14,6 mio. $
- Mehika: 11,1 mio. $
- Honduras: 10,5 mio. $
- Grčija: 10 mio. $
- Katar: 9,6 mio. $
- Slovenija: 8,5 mio. $
- Filipini: 8,4 mio. $
- Bosna in Hercegovina: 7,9 mio. $
- Belorusija: 6,7 mio. $
- Uzbekistan: 6,5 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 5,6 mio. $5,6 mio. $+59,3 mio. $+191,5 mio. $+> 598,5 mio. $
Uvoz: 210
- Kitajska: 2,9 mrd. $
- Poljska: 1,2 mrd. $
- Združene države Amerike: 1,1 mrd. $
- Nemčija: 831,6 mio. $
- Francija: 705,3 mio. $
- Italija: 700,7 mio. $
- Kanada: 598,5 mio. $
- Mehika: 590,6 mio. $
- Združeno kraljestvo: 548,8 mio. $
- Španija: 464,5 mio. $
- Belgija: 459,1 mio. $
- Nizozemska: 399,4 mio. $
- Češka: 378,4 mio. $
- Turčija: 267,9 mio. $
- Portugalska: 263 mio. $
- Avstrija: 253 mio. $
- Vietnam: 240,5 mio. $
- Indija: 235,6 mio. $
- Saudova Arabija: 226,2 mio. $
- Filipini: 213,1 mio. $
- Maroko: 191,5 mio. $
- Grčija: 174,8 mio. $
- Tajska: 173,5 mio. $
- Švedska: 171,9 mio. $
- Romunija: 149,7 mio. $
- Madžarska: 148,3 mio. $
- Tajvan: 148,3 mio. $
- Južna Koreja: 146,7 mio. $
- Indonezija: 146,1 mio. $
- Brazilija: 127,6 mio. $
- Združeni arabski emirati: 124 mio. $
- Alžirija: 122,3 mio. $
- Kostarika: 120,5 mio. $
- Danska: 120,2 mio. $
- Egipt: 111,6 mio. $
- Izrael: 107,2 mio. $
- Kambodža: 104,9 mio. $
- Slovenija: 104,3 mio. $
- Bolgarija: 101,3 mio. $
- Bangladeš: 94,4 mio. $
- Čile: 88,8 mio. $
- Malezija: 86,8 mio. $
- Kolumbija: 84,3 mio. $
- Hrvaška: 84 mio. $
- Srbija: 83,4 mio. $
- Gvatemala: 72,4 mio. $
- Švica: 68,3 mio. $
- Rusija: 67,9 mio. $
- Irska: 63,1 mio. $
- Nova Zelandija: 62,3 mio. $
- Slovaška: 61,6 mio. $
- Ukrajina: 59,5 mio. $
- Peru: 59,3 mio. $
- Irak: 57,9 mio. $
- Singapur: 57,6 mio. $
- Avstralija: 56,9 mio. $
- Litva: 52,5 mio. $
- Honduras: 47,7 mio. $
- Norveška: 45,8 mio. $
- Južnoafriška republika: 45,1 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 3,1 mrd. $ | 17,8 % | |
| 2 | 1,4 mrd. $ | 7,9 % | |
| 3 | 977,6 mio. $ | 5,6 % | |
| 4 | 966,8 mio. $ | 5,5 % | |
| 5 | 826 mio. $ | 4,7 % | |
| 6 | 770,9 mio. $ | 4,4 % | |
| 7 | 736,8 mio. $ | 4,2 % | |
| 8 | 636,1 mio. $ | 3,6 % | |
| 9 | 582,8 mio. $ | 3,3 % | |
| 10 | 559,6 mio. $ | 3,2 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 2,9 mrd. $ | 16,6 % | |
| 2 | 1,2 mrd. $ | 6,8 % | |
| 3 | 1,1 mrd. $ | 6 % | |
| 4 | 831,6 mio. $ | 4,7 % | |
| 5 | 705,3 mio. $ | 4 % | |
| 6 | 700,7 mio. $ | 4 % | |
| 7 | 598,5 mio. $ | 3,4 % | |
| 8 | 590,6 mio. $ | 3,4 % | |
| 9 | 548,8 mio. $ | 3,1 % | |
| 10 | 464,5 mio. $ | 2,6 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 4805 13 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 4805 razdeli na 13 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): brez carine.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 4805 21 oznak; splošna carinska stopnja (General): brez carine.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 4805 razdeli na 14 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 4805 14 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 4805 razdeli na 13 oznak; uvozna carina (IGI): 0 %–35 % (povprečje 10,8 %). Brez carine: 9 od njih.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 4805 13 oznak; stopnja TEC: 0 %–10,8 %. Brez carine: 1 od njih.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 4805 razdeli na 37 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–10,8 % (povprečje 10,5 %). Brez carine: 1 od njih.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 4805 26 oznak; carina ad valorem: 0 %–6 %. Brez carine: 17 od njih.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 4805 razdeli na 29 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): brez carine.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 4805 13 oznak; uporabljena stopnja: brez carine.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 4805 razdeli na 34 oznak; stopnja iz stolpca 1: brez carine.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 4805 14 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 4805 razdeli na 11 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 4805 11 oznak; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 4805 razdeli na 13 oznak; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 4805 11 oznak; uvozna carina: 5 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 4805 je leta 2024 znašala 17,5 mrd. $, kar je 0,7 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Nemčija (17,8 % svetovnega izvoza), sledi Združene države Amerike.
Največji uvoznik: Kitajska (2,9 mrd. $).
Slovenija je med izvozniki na 56. mestu z vrednostjo 8,5 mio. $ (skupaj 141 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 38. mestu z vrednostjo 104,3 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V tem poglavju, razen v primerih, kjer iz sobesedila izhaja drugače, se poimenovanje izraza „papir“ nanaša tudi na karton (ne glede na debelino ali maso na kvadratni meter).
2. V to poglavje ne spadajo:
(a) proizvodi iz poglavja 30;
(b) tiskarske folije iz tar. št. 3212;
(c) odišavljeni papir ali papir, impregniran ali prevlečen s kozmetičnimi preparati (poglavje 33);
(d) papir ali celulozna vata, impregnirana, premazana ali prevlečena z milom ali detergentom (tar. št. 3401) ali z loščili, kremami ali podobnimi preparati (tar. št. 3405);
(e) papir in karton, občutljiva na svetlobo, iz tar. št. 3701 do 3704;
(f) papir, impregniran z diagnostičnimi ali laboratorijskimi reagenti (tar. št. 3822);
(g) proizvodi iz večslojnih plastičnih listov, ojačenih s papirjem ali kartonom, proizvodi, ki so sestavljeni iz enega sloja papirja ali kartona, prevlečenega ali prekritega s slojem plastične mase, katerega debelina je večja od polovice celotne debeline, ali proizvoda iz takih materialov, razen tapet iz tar. št. 4814 (poglavje 39);
(h) proizvodi, ki se uvrščajo pod tar. št. 4202 (npr. predmeti za potovanje);
(ij) proizvodi iz poglavja 46 (proizvodi iz pletarskega materiala);
(k) papirna preja ali tekstilni izdelki iz papirne preje (oddelek XI);
(l) proizvodi iz poglavij 64 ali 65;
(m) brusilni papir ali karton (tar. št. 6805) ali sljuda na papirni ali kartonski podlagi (tar. št. 6814) (papir ali karton, premazana ali prevlečena s prahom iz sljude, pa se uvrščata v to poglavje);
(n) kovinske folije na papirni ali kartonski podlagi (običajno oddelek XIV ali XV);
(o) izdelki iz tar. št. 9209;
(p) izdelki iz poglavja 95 (npr. igrače, rekviziti za družabne igre in šport); ali
(q) izdelki iz poglavja 96 (npr. gumbi, higienski vložki in tamponi, plenice in plenične predloge).
3. V skladu z opombo 7 obsegajo tar. št. 4801 do 4805 papir in karton, ki sta bila v postopku glajenja, glaziranja ali podobnih postopkih dodelave, z lažnim vodnim žigom, površinskim klejenjem, ter papir, karton, celulozno vato, kopreno iz celuloznih vlaken, barvane ali marmorirane v masi po kateri koli metodi. Razen v primeru tar. št. 4803, kjer je določeno drugače, te tarifne številke ne obsegajo papirja, kartona, celulozne vate ali koprene iz celuloznih vlaken, ki so drugače obdelani.
4. V tem poglavju je z izrazom "časopisni papir" mišljen nepremazan papir, ki se uporablja za tiskanje časopisov, od skupne količine vlaken pa vsebuje najmanj 50 mas. % lesnih vlaken, dobljenih z mehanskim postopkom ali kemično-mehanskim postopkom, neklejan ali samo rahlo klejan, površinske hrapavosti – Parker Print Surf (1 MPa) na vsaki strani več kot 2,5 μm (mikronov), z maso od vključno 40 g/m2 do vključno 65 g/m2, ki se nanaša samo na papir: (a) v trakovih ali zvitkih širine več kot 28 cm, ali (b) v pravokotnih listih (vključno kvadratnih) z eno stranico več kot 28 cm, drugo pa več kot 15 cm v neprepognjenem stanju.
5. Pri tar. št. 4802 se izraza „papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene“ in „neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove“ nanašata na papir in karton, izdelan pretežno iz beljene celuloze ali iz celuloze, dobljene po mehanskem ali kemično-mehanskem postopku, ki izpolnjujeta enega naslednjih pogojev:
A. za papir ali karton mase do vključno 150 g/m2:
(a) ki vsebuje 10 % ali več vlaken, dobljenih po mehanskem ali kemično-mehanskem postopku, in:
(1) mase do vključno 80 g/m2 ali
(2) barvan v masi, ali
(b) ki vsebuje več kot 8 % pepela in:
(1) mase do vključno 80 g/m2 ali
(2) barvan v masi, ali
(c) ki vsebuje več kot 3 % pepela in ima 60 % belino ali večjo, ali
(d) ki vsebuje več kot 3 %, vendar ne več kot 8 % pepela in ima belino manj kot 60 %, in razpočni indeks enak ali manjši od 2,5 kPa·m2/g, ali
(e) ki vsebuje do vključno 3 % pepela in ima belino 60 % ali večjo in razpočni indeks enak ali manjši od 2,5 kPa·m2/g;
B. za papir ali karton mase več kot 150 g/m2:
(a) barvan v masi ali
(b) ki ima belino 60 % ali večjo in:
(1) debeline do vključno 225 mikrometrov (mikronov) ali
(2) debeline več kot 225 do vključno 508 mikrometrov (mikronov), z deležem pepela več kot 3 %, ali
(c) ki ima belino manj kot 60 %, debelino do vključno 254 mikrometrov (mikronov) in več kot 8 % pepela.
Vendar pa tar. št. 4802 ne obsega filtrirnega papirja ali kartona (vključno papirja za čajne vrečke) ali klobučnega papirja ali kartona.
6. Z izrazom „kraft papir in karton“ sta v tem poglavju mišljena papir in karton, ki od skupne količine vlaken vsebujeta najmanj 80 mas % vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natron (kavstičnim) postopkom.
7. Razen v tistih tar. št., kjer so zahtevki drugačni, se papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, ki ustrezajo poimenovanju iz dveh ali več tar. št. 4801 do 4811, uvrščajo pod zadnjo izmed navedenih tarifnih številk.
8. Tar. št. 4803 do 4809 se nanašajo samo na papir, karton, celulozno vato in kopreno iz celuloznih vlaken:
(a) v trakovih ali zvitkih širine več kot 36 cm, ali
(b) v pravokotnih listih (vključno kvadratnih) z eno stranico več kot 36 cm, drugo pa več kot 15 cm v neprepognjenem stanju.
9. Pri tar. št. 4814 so z izrazom „zidne tapete in podobne stenske obloge“ mišljeni samo:
(a) papir v zvitkih, katerih najmanjša širina je 45 cm, vendar ne večja kot 160 cm, in je primeren za dekoracijo zidov ali stropov;
1. z zrnato površino, reliefno okrašen, površinsko pobarvan, s tiskanimi vzorci ali drugače površinsko okrašen (na primer s tekstilnimi kosmiči), nepremazan ali premazan ali prekrit s plastično prozorno zaščitno plastjo;
2. z neravno površino, ki je nastala z vdelovanjem delcev lesa, slame itd.;
3. premazan ali prevlečen na sprednji strani s plastično maso, sloj plastične mase je zrnate površine, reliefno okrašen, barvan, s tiskanimi vzorci ali drugače okrašen, ali
4. na sprednji strani prekrit s pletarskim materialom, med seboj spojenim ali nespojenim v vzporednih nitih ali tkanimi;
(b) bordure in frize, obdelane na zgornji način, v zvitkih ali ne, primerne za okraševanje sten ali stropov;
(c) stenske papirne obloge, izdelane v več delih, v zvitkih ali listih, tiskane tako, da ko se nalepijo na zid, predstavljajo pejsaž, sliko ali motiv.
Izdelki na osnovi papirja ali kartona, primerni za uporabo kot talne obloge ali kot stenske obloge, se uvrščajo pod tar. št. 4823.
10. Tar. št. 4820 ne obsega prostih listov ali kartic, razrezanih v določene velikosti, tiskanih ali netiskanih, reliefnih ali luknjanih.
11. Tar. št. 4823 obsega med drugim luknjan papir ali kartonske kartice za žakarske ali podobne stroje in papirne čipke.
12. Razen proizvodov iz tar. št. 4814 ali 4821 se papir, karton, celulozna vata in iz njih narejeni izdelki s tiskanimi motivi, besedili ali ilustracijami, ki nimajo samo postranskega pomena pri glavni rabi teh proizvodov, uvrščajo v poglavje 49.
Opombe k podštevilkam
1. Pri tar. podšt. 480411 in 480419 sta z izrazom „kraftliner“ mišljena strojno dodelana ali strojno glajena papir in karton, ki od skupne količine vlaken vsebujeta najmanj 80 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, z maso več kot 115 g/m2 in z minimalno razpočno jakostjo po Mullenu, kot je navedeno v naslednji tabeli, ali z linearno interpoliranim ali ekstrapoliranim ekvivalentom za katero koli drugo maso.
| Masa (g/m2) | Minimalna razpočna jakost po Mullenu (kPa) |
|---|---|
| 115 | 393 |
| 125 | 417 |
| 200 | 637 |
| 300 | 824 |
| 400 | 961 |
2. Pri tar. podšt. 480421 in 480429 je z izrazom „kraftpapir za vreče“ mišljen strojno izdelan papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 80 mas. % vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, mase od vključno 60 g/m2 do vključno 115 g/m2, in izpolnjuje enega naslednjih pogojev:
(a) ima razpočni indeks po Mullenu od vključno 3,7 kPa·m2/g in faktor raztezanja več kot 4,5 % v prečni smeri in več kot 2 % v vzdolžni smeri;
(b) minimalni odpornosti proti raztrgu in natezanju, navedeni v naslednji tabeli, ali linearno interpoliran ekvivalent za katero koli drugo maso:
Masa g/m2 Minimalna raztržna odpornost (mN) Minimalna natezna trdnost (kN/m) V vzdolžni smeri V vzdolžni in prečni smeri V prečni smeri V vzdolžni in prečni smeri 60 700 1510 1,9 6,0 70 830 1790 2,3 7,2 80 965 2070 2,8 8,3 100 1230 2635 3,7 10,6 115 1425 3060 4,4 12,3
3. Pri tar. podšt. 480511 je z izrazom „papir iz polkemične celuloze za valoviti sloj (fluting)“ mišljen papir v zvitkih, ki vsebuje od skupne količine vlaken najmanj 65 % nebeljenih vlaken iz lesa listavcev, pridobljenih s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,8 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.
4. Tar. podšt. 480512 vključuje papir v zvitkih, narejen pretežno iz pulpe iz slame, pridobljene s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka, mase 130 g/m2 ali več, in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,4 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.
5. Tar. podšt. 480524 in 480525 vključujeta papir in karton, narejena v celoti ali pretežno iz recikliranega (ostanki in odpadki) papirja ali kartona. Testliner ima lahko površinski sloj iz barvanega papirja ali papirja iz beljene ali nebeljene nereciklirane pulpe. Ti proizvodi imajo Mullenov razpočni indeks najmanj 2 kPa·m2/g.
6. Pri tar. podšt. 480530 je z izrazom „sulfitni ovojni papir“ mišljen strojno glaziran papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje več kot 40 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s sulfitnim postopkom, do vključno 8 % pepela in ima razpočni indeks po Mullenu najmanj 1,47 kPa·m2/g.
7. Pri tar. podšt. 481022 je z izrazom „papir majhne mase, premazan“ mišljen papir, ki je premazan z obeh strani in ima skupno maso do vključno 72 g/m2, z maso premaza do vključno 15 g/m2 na stran, na podlagi, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 50 mas. % lesnih vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan“?
Blago „drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v opombi 3 tega poglavja“ se uvršča v tarifno številko 4805 (v poglavju 48), oddelek X harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 4805 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 4805 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 4805?
Nemčija: 3,1 mrd. $ v letu 2024 (17,8 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 4805 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 8,5 mio. $, kar pomeni 56. mesto med izvozniki.