Tarifna podštevilka · Poglavje 48 · Tarifna številka 4805
4805.11: papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)
Polkemični papir za valovit sloj
Tarifna podštevilka HS 4805.11 – polkemični papir za valovit sloj – spada v tarifno številko 4805 v poglavju 48.
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU
Oznake – EU →- 4805 11 00 papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting) Brez carine—
Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 3
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- do 31. oktober 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 4
- Uvozni nadzorNadzor nad uvozom lesa in lesnih proizvodov, za katere velja shema izdajanja dovoljenj FLEGT
- Velja za države porekla
- Indonezija
- Pravni akt
- Decision 0284/14
- Dokumenti
- C690 Dovoljenje FLEGT za uvoz lesa
- C631 Uradni dopis, ki potrjuje uporabo nelesenih ali recikliranih materialov za izdelke iz papirja, ki ga je izdalo ministrstvo za industrijo v državi partnerici prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, katere poreklo imajo izdelki
- Y057 Za to blago se ne zahteva predložitev dovoljenja FLEGT za uvoz lesa
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Belorusija, Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0765/06, Regulation 0692/14
- Dokumenti
- Y727 Prepovedi iz člena 1ra.1 Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 1ra.3)
- Y728 Prepovedi iz člena 1ra.1 Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 1ra.4)
- L152 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 1ra(10) Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006
- Y870 Blago, ki je vstopilo na ozemlje carinske unije EU in se predloži carinskim organom pred začetkom veljavnosti ali datumom uporabe te sankcije, pri čemer se upošteva poznejši datum (glej člen 8f Uredbe (EU) št. 765/2006)
- Y997 Blago, ki ne izvira s Krima ali Sevastopola ali ni tja namenjeno (člena 2 in 2b.1 Uredbe Sveta (EU) št. 692/2014)
- N864 Izjava na računu ali izjava o poreklu, ki jo navede izvoznik na računu ali drugem trgovinskem dokumentu
- N954 Potrdilo o gibanju blaga EUR.1
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Rusija
- Velja
- do 31. december 2027
- Pravni akt
- Regulation 0833/14
- Dokumenti
- L142 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 3i(3)(c) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014
- Y874 Prepovedi iz člena 3i.1 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 3i.3aa)
- L143 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 12 b.2 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014
- Y859 Blago, ki je vstopilo na ozemlje carinske unije EU in se predloži carinskim organom pred začetkom veljavnosti ali datumom uporabe te sankcije, pri čemer se upošteva poznejši datum (glej člen 12e Uredbe (EU) št. 833/2014)
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
EU: mesečni uvoz
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
 Argentina | 1,9 mio. € | 58 % | −33,7 % |
 Izrael | 333 tis. € | 10,3 % | +2970,9 % |
 Turčija | 311 tis. € | 9,6 % | +32,6 % |
 Južnoafriška republika | 254 tis. € | 7,8 % | −28,4 % |
 Srbija | 250 tis. € | 7,7 % | −83,4 % |
 Kitajska | 82 tis. € | 2,5 % | −14,8 % |
 Kanada | 72 tis. € | 2,2 % | −44,6 % |
 Združeno kraljestvo | 49 tis. € | 1,5 % | −10,4 % |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
Turčija Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
ZDA Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Združeno kraljestvo Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka Kanada Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Mehika Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Brazilija 10,8 % Carina za tretje države 1 oznaka Argentina 10,8 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Peru 6 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Nova Zelandija Brez carine Carina za tretje države 2 oznaki 
Japonska Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Tajvan Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
GCC 5 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Švica Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Norveška Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Severna Makedonija Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Nigerija 5 % Carina za tretje države 1 oznaka Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 890,3 tis. $890,3 tis. $+8,8 mio. $+31,6 mio. $+> 246,6 mio. $
Izvoz: 76
- Finska: 264,5 mio. $
- Združene države Amerike: 262,1 mio. $
- Švedska: 246,6 mio. $
- Južna Koreja: 130,4 mio. $
- Poljska: 117,4 mio. $
- Kanada: 80,8 mio. $
- Romunija: 34,7 mio. $
- Nemčija: 31,6 mio. $
- Francija: 30,6 mio. $
- Južnoafriška republika: 29,6 mio. $
- Rusija: 27,1 mio. $
- Saudova Arabija: 17,8 mio. $
- Indonezija: 17,3 mio. $
- Španija: 14 mio. $
- Avstrija: 11,1 mio. $
- Honduras: 10,4 mio. $
- Turčija: 8,9 mio. $
- Tajvan: 8,8 mio. $
- Brazilija: 7,9 mio. $
- Nova Zelandija: 6,2 mio. $
- Japonska: 5,5 mio. $
- Indija: 5,4 mio. $
- Malezija: 4,3 mio. $
- Izrael: 3,9 mio. $
- Italija: 3,3 mio. $
- Šrilanka: 3,1 mio. $
- Tajska: 3 mio. $
- Kitajska: 3 mio. $
- Srbija: 2,6 mio. $
- Belgija: 2,1 mio. $
- Argentina: 1,9 mio. $
- Čile: 1,8 mio. $
- Nizozemska: 1,6 mio. $
- Egipt: 1,5 mio. $
- Združeni arabski emirati: 1,2 mio. $
- Panama: 890,3 tis. $
- Kolumbija: 885,2 tis. $
- Salvador: 622,1 tis. $
- Turkmenistan: 572 tis. $
- Madžarska: 485,5 tis. $
- Ekvador: 441,2 tis. $
- Singapur: 419,3 tis. $
- Avstralija: 386,2 tis. $
- Vietnam: 378,6 tis. $
- Gvatemala: 345,8 tis. $
- Švica: 257,1 tis. $
- Filipini: 185,4 tis. $
- Združeno kraljestvo: 179,7 tis. $
- Senegal: 157,4 tis. $
- Češka: 127,5 tis. $
- Urugvaj: 83,3 tis. $
- Uganda: 71,9 tis. $
- Ciper: 54,4 tis. $
- Pakistan: 42,3 tis. $
- Grčija: 26,6 tis. $
- Fidži: 18 tis. $
- Kuvajt: 17 tis. $
- Portugalska: 16,6 tis. $
- Zambija: 15,5 tis. $
- Bolivija: 14,9 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 952,2 tis. $952,2 tis. $+5,6 mio. $+25,2 mio. $+> 94 mio. $
Uvoz: 143
- Mehika: 189,3 mio. $
- Kitajska: 181,8 mio. $
- Španija: 114,9 mio. $
- Italija: 108,4 mio. $
- Združene države Amerike: 94 mio. $
- Maroko: 58,8 mio. $
- Filipini: 52,8 mio. $
- Bangladeš: 42,8 mio. $
- Gvatemala: 42,3 mio. $
- Turčija: 34,3 mio. $
- Egipt: 31,6 mio. $
- Francija: 29 mio. $
- Grčija: 28,9 mio. $
- Nemčija: 25,2 mio. $
- Kolumbija: 23,5 mio. $
- Honduras: 23,3 mio. $
- Čile: 22,6 mio. $
- Izrael: 22,4 mio. $
- Kanada: 17,1 mio. $
- Salvador: 16,9 mio. $
- Dominikanska republika: 16,3 mio. $
- Norveška: 13,6 mio. $
- Kostarika: 12,9 mio. $
- Jordanija: 12,5 mio. $
- Indija: 12,3 mio. $
- Južna Koreja: 10,2 mio. $
- Avstrija: 8,7 mio. $
- Peru: 8,5 mio. $
- Avstralija: 8,3 mio. $
- Slonokoščena obala: 7,9 mio. $
- Zimbabve: 7,6 mio. $
- Jemen: 7,1 mio. $
- Portugalska: 7 mio. $
- Nizozemska: 5,9 mio. $
- Bolgarija: 5,6 mio. $
- Trinidad in Tobago: 5,4 mio. $
- Madžarska: 5,2 mio. $
- Kenija: 5,2 mio. $
- Belgija: 5 mio. $
- Senegal: 4,4 mio. $
- Ekvador: 4,3 mio. $
- Švedska: 3,9 mio. $
- Romunija: 3,5 mio. $
- Paragvaj: 3,5 mio. $
- Vietnam: 3,3 mio. $
- Libanon: 3,1 mio. $
- Južnoafriška republika: 3,1 mio. $
- Argentina: 3 mio. $
- Malezija: 3 mio. $
- Gana: 2,6 mio. $
- Združeni arabski emirati: 2,6 mio. $
- Tajska: 2,6 mio. $
- Panama: 2,5 mio. $
- Združeno kraljestvo: 2,5 mio. $
- Azerbajdžan: 2,1 mio. $
- Šrilanka: 2,1 mio. $
- Indonezija: 1,9 mio. $
- Laos: 1,6 mio. $
- Gvajana: 1,5 mio. $
- Zambija: 1,4 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 |  Finska | 264,5 mio. $ | 18,8 % |
| 2 | Združene države Amerike | 262,1 mio. $ | 18,6 % |
| 3 |  Švedska | 246,6 mio. $ | 17,5 % |
| 4 |  Južna Koreja | 130,4 mio. $ | 9,3 % |
| 5 |  Poljska | 117,4 mio. $ | 8,3 % |
| 6 | Kanada | 80,8 mio. $ | 5,7 % |
| 7 |  Romunija | 34,7 mio. $ | 2,5 % |
| 8 |  Nemčija | 31,6 mio. $ | 2,2 % |
| 9 |  Francija | 30,6 mio. $ | 2,2 % |
| 10 | Južnoafriška republika | 29,6 mio. $ | 2,1 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Mehika | 189,3 mio. $ | 13,4 % |
| 2 | Kitajska | 181,8 mio. $ | 12,9 % |
| 3 |  Španija | 114,9 mio. $ | 8,2 % |
| 4 |  Italija | 108,4 mio. $ | 7,7 % |
| 5 | Združene države Amerike | 94 mio. $ | 6,7 % |
| 6 |  Maroko | 58,8 mio. $ | 4,2 % |
| 7 |  Filipini | 52,8 mio. $ | 3,7 % |
| 8 |  Bangladeš | 42,8 mio. $ | 3 % |
| 9 |  Gvatemala | 42,3 mio. $ | 3 % |
| 10 | Turčija | 34,3 mio. $ | 2,4 % |
Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 165
Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.
- 5 %mediana dajatve
- 46število držav brez dajatve (MFN)
- 45 %najvišja: Bahami, Kenija, Bermudi
165
| Država uvoza | Dajatev MFN | vrstice od – do | leto podatkov |
|---|---|---|---|
 Afganistan | 2,5 % | 2018 · HS 2012 | |
 Albanija | 0 % | 2023 | |
 Alžirija | 15 % | 2023 | |
 Angola | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Angvila | 15 % | 2021 · HS 2017 | |
 Antigva in Barbuda | 5 % | 2021 · HS 2007 | |
| Argentina | 12 % | 2023 · HS 2017 | |
 Armenija | 10 % | 2023 | |
 Aruba | 12 % | 2021 · HS 2012 | |
 Avstralija | 5 % | 2023 | |
 Azerbajdžan | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Bahami | 45 % | 2022 | |
 Bahrajn | 5 % | 2023 | |
| Bangladeš | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Barbados | 5 % | 2022 · HS 2017 | |
 Belize | 5 % | 2023 | |
 Belorusija | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Benin | 5 % | 2023 | |
 Bermudi | 25 % | 2023 | |
 Bocvana | 0 % | 2023 | |
 Bolivija | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Bosna in Hercegovina | 5 % | 2022 | |
| Brazilija | 12 % | 2023 · HS 2017 | |
 Brunej | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Burkina Faso | 5 % | 2023 | |
 Burundi | 10 % | 2023 | |
 Butan | 10 % | 2022 | |
 Cookovi otoki | 0 % | 2022 · HS 2017 | |
 Čad | 10 % | 2023 | |
 Čile | 6 % | 2023 · HS 2017 | |
 Dominika | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Dominikanska republika | 0 % | 2023 | |
 Egipt | 5 % | 2019 · HS 2017 | |
 Ekvador | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Ekvatorialna Gvineja | 10 % | 2023 | |
 Esvatini | 0 % | 2023 | |
 Etiopija | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
| Evropska unija (27 držav) | 0 % | 2023 | |
 Fidži | 5 % | 2023 | |
| Filipini | 7 % | 2023 | |
 Francoska Polinezija | 6 % | 2023 | |
 Gabon | 10 % | 2023 | |
 Gambija | 5 % | 2023 | |
 Gana | 5 % | 2023 | |
 Gibraltar | 12 % | 2023 · HS 2017 | |
 Grenada | 5 % | 2023 · HS 2012 | |
 Gruzija | 0 % | 2022 · HS 2017 | |
 Gvajana | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
| Gvatemala | 0 % | 2023 | |
 Gvineja | 5 % | 2023 | |
 Gvineja Bissau | 5 % | 2023 | |
 Haiti | 0 % | 2020 · HS 2017 | |
 Honduras | 0 % | 2023 | |
 Indija | 10 % | 2023 | |
 Indonezija | 5 % | 2023 | |
 Iran | 10 % | 2020 · HS 2017 | |
 Islandija | 0 % | 2023 | |
| Izrael | 0 % | 2022 · HS 2017 | |
 Jamajka | 0 % | 2023 | |
| Japonska | 0 % | 2023 | |
 Jemen | 5 % | 2017 · HS 2017 | |
 Jordanija | 0 % | 2023 | |
| Južna Koreja | 0 % | 2023 | |
| Južnoafriška republika | 0 % | 2023 | |
 Kajmanji otoki | 22 % | 2021 · HS 2002 | |
 Kambodža | 7 % | 2023 · HS 2017 | |
 Kamerun | 10 % | 2023 | |
| Kanada | 0 % | 2023 | |
 Katar | 5 % | 2023 | |
 Kazahstan | 10 % | 2023 | |
 Kenija | 35 % | 2023 | |
 Kirgizistan | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Kiribati | 20 % | 2023 · HS 2002 | |
| Kitajska | 6 % | 2023 | |
 Kolumbija | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Komori | 5 % | 2021 · HS 2017 | |
 Kongo - Brazzaville | 10 % | 2023 | |
 Kostarika | 0 % | 2023 | |
 Kuba | 3 % | 2023 · HS 2017 | |
 Kuvajt | 5 % | 2023 | |
 Laos | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Lesoto | 0 % | 2023 | |
 Libanon | 5 % | 2020 · HS 2017 | |
 Liberija | 5 % | 2023 | |
 Libija | 5 % | 2021 · HS 2017 | |
 Lihtenštajn | 4,4 %* | 2021 · HS 2017 | |
 Madagaskar | 10 % | 2023 | |
 Malavi | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Maldivi | 0 % | 2023 | |
 Malezija | 10 % | 2023 | |
 Mali | 5 % | 2023 | |
| Maroko | 18 % | 2023 | |
 Mavretanija | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mavricij | 0 % | 2023 | |
| Mehika | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mikronezija | 4 % | 2021 · HS 2017 | |
 Mjanmar (Burma) | 3 % | 2023 · HS 2017 | |
 Moldavija | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mongolija | 5 % | 2023 | |
 Montserrat | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mozambik | 2,5 % | 2023 | |
 Namibija | 0 % | 2023 | |
 Nauru | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Nepal | 15 % | 2023 | |
 Niger | 5 % | 2023 | |
| Nigerija | 5 % | 2023 | |
 Nikaragva | 0 % | 2023 | |
| Norveška | 0 % | 2023 | |
| Nova Zelandija | 0 % | 2023 | |
 Oman | 5 % | 2023 | |
 Pakistan | 16 % | 2023 | |
 Palav | 3 % | 2023 · HS 2012 | |
 Palestinsko ozemlje | 0 % | 2017 · HS 2017 | |
 Panama | 2,5 % | 0 % – 5 % | 2023 |
 Papua Nova Gvineja | 0 % | 2023 | |
 Paragvaj | 9 % | 2023 · HS 2017 | |
| Peru | 6 % | 2023 · HS 2017 | |
 Posebno upravno območje Kitajske Makav | 0 % | 2023 | |
 Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong | 0 % | 2023 | |
 Ruanda | 10 % | 2023 | |
 Rusija | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Salomonovi otoki | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Salvador | 0 % | 2022 | |
 Samoa | 8 % | 2020 · HS 2017 | |
 Saudova Arabija | 8 % | 2023 | |
 Sejšeli | 0 % | 2023 | |
 Senegal | 5 % | 2023 | |
| Severna Makedonija | 0 % | 2023 | |
 Sierra Leone | 5 % | 2023 | |
 Singapur | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Sirija | 1 % | 2020 · HS 2012 | |
 Slonokoščena obala | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Somalija | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Srednjeafriška republika | 10 % | 2023 | |
 Sudan | 3 % | 2021 · HS 2017 | |
 Surinam | 5 % | 2023 · HS 2007 | |
 Sveta Lucija | 0 % | 2023 · HS 2012 | |
 Sveta Peter in Mihael | 6 % | 2021 · HS 2017 | |
 Sveti Krištof in Nevis | 5 % | 2023 | |
 Sveti Tomaž in Princ | 10 % | 2019 · HS 2017 | |
 Sveti Vincencij in Grenadine | 5 % | 2023 | |
 Šrilanka | 0 % | 2023 | |
| Švica | 3,8 %* | 2023 | |
 Tadžikistan | 7 % | 2021 · HS 2012 | |
 Tajska | 5 % | 2023 | |
 Tanzanija | 10 % | 2023 | |
 Togo | 5 % | 2023 | |
 Tonga | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Trinidad in Tobago | 0 % | 2023 · HS 2012 | |
| Turčija | 10 % | 2023 | |
 Tuvalu | 15 % | 2017 · HS 2017 | |
 Uganda | 25 % | 2023 | |
 Ukrajina | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Urugvaj | 12 % | 2023 · HS 2017 | |
 Uzbekistan | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Vanuatu | 10 % | 2023 | |
 Venezuela | 12 % | 2023 · HS 2017 | |
 Vietnam | 10 % | 2023 | |
 Wallis in Futuna | 6 % | 2021 · HS 2012 | |
 Zambija | 5 % | 2023 | |
| Združene države Amerike | 0 % | 2023 | |
 Združeni arabski emirati | 5 % | 2023 | |
| Združeno kraljestvo | 0 % | 2023 | |
 Zelenortski otoki | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Zimbabve | 0,1 % | 2023 |
Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. * ekvivalent ad valorem specifičnih dajatev (ocena UNCTAD) · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)
Klasifikacije in korespondence
Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.
- SITC Rev. 4
- 64151 Fluting paper
- Končna uporaba (BEC Rev. 5)
- Vmesno blago · BEC 611210
- Proizvod CPC 2.1
- 32134 Fluting paper, including straw and semi-chemical
- Dejavnost ISIC Rev. 4
- 1701 Manufacture of pulp, paper and paperboard
Prejšnje izdaje HS
| HS | Oznaka | |
|---|---|---|
| 2017 | 4805.11 | nespremenjeno |
| 2012 | 4805.11 | nespremenjeno |
| 2007 | 4805.11 | nespremenjeno |
| 2002 | 4805.11 | nespremenjeno |
| 1996 | 4805.10 | spremenjeno |
| 1992 | 4805.10 | spremenjeno |
Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)
Uredba EU o krčenju gozdov (EUDR)
Proizvode iz teh surovin je dovoljeno dati na trg EU ali izvoziti le, če ne povzročajo krčenja gozdov, so proizvedeni zakonito in je zanje podana izjava o potrebni skrbnosti.
- Les začetek uporabe: 30. december 2026
Paper and Paperboard: Articles of paper pulp, of paper or of paperboard (not including waste as defined in Article 3, point (1), of Directive 2008/98/EC; not including used products and second-hand products; not including recovered (waste and scrap) products and products derived from recovered (waste and scrap) products; not including single use packing material and packing containers used exclusively to support, protect or carry another product made available on the market or exported and presented with that product; not including packing material and packing containers clearly suitable for repetitive use used exclusively to support, protect or carry another product made available on the market or exported and presented with that product from the moment they are used for such purpose and onwards; not including items of correspondence and marketing and information materials exclusively accompanying another product made available on the market or exported, or supplied for marketing or information purposes free of charge)
Uredba (EU) 2023/1115, Priloga I (prečiščeno besedilo)
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
- Sankcije · Uporablja se od:
The Russia (Sanctions) (EU Exit) (Amendment) Regulations 2026
S.I. 2026/543 · Vir: legislation.gov.uk
Kombinirana nomenklatura EU blaga v tarifni podštevilki 4805.11 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina za tretje države: brez carine.
Turška carinska tarifa ima v tarifni podštevilki 4805.11 eno samo oznako; zakonska stopnja (zakon 474): brez carine.
Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU je v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026) znašal 3,2 mio. €, kar je 42 % manj kot v predhodnih 12 mesecih, povprečna cena je bila 0,57 € za kg; največji dobavitelj: Argentina (58 %), sledi Izrael.
Svetovna trgovina z blagom te tarifne podštevilke je leta 2024 znašala 1,4 mrd. $, kar je 1,9 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Finska (18,8 % svetovnega izvoza), sledi Združene države Amerike.
Opombe
Opombe k podštevilkam
1. Pri tar. podšt. 480411 in 480419 sta z izrazom „kraftliner“ mišljena strojno dodelana ali strojno glajena papir in karton, ki od skupne količine vlaken vsebujeta najmanj 80 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, z maso več kot 115 g/m2 in z minimalno razpočno jakostjo po Mullenu, kot je navedeno v naslednji tabeli, ali z linearno interpoliranim ali ekstrapoliranim ekvivalentom za katero koli drugo maso.
| Masa (g/m2) | Minimalna razpočna jakost po Mullenu (kPa) |
|---|---|
| 115 | 393 |
| 125 | 417 |
| 200 | 637 |
| 300 | 824 |
| 400 | 961 |
2. Pri tar. podšt. 480421 in 480429 je z izrazom „kraftpapir za vreče“ mišljen strojno izdelan papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 80 mas. % vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, mase od vključno 60 g/m2 do vključno 115 g/m2, in izpolnjuje enega naslednjih pogojev:
(a) ima razpočni indeks po Mullenu od vključno 3,7 kPa·m2/g in faktor raztezanja več kot 4,5 % v prečni smeri in več kot 2 % v vzdolžni smeri;
(b) minimalni odpornosti proti raztrgu in natezanju, navedeni v naslednji tabeli, ali linearno interpoliran ekvivalent za katero koli drugo maso:
Masa g/m2 Minimalna raztržna odpornost (mN) Minimalna natezna trdnost (kN/m) V vzdolžni smeri V vzdolžni in prečni smeri V prečni smeri V vzdolžni in prečni smeri 60 700 1510 1,9 6,0 70 830 1790 2,3 7,2 80 965 2070 2,8 8,3 100 1230 2635 3,7 10,6 115 1425 3060 4,4 12,3
3. Pri tar. podšt. 480511 je z izrazom „papir iz polkemične celuloze za valoviti sloj (fluting)“ mišljen papir v zvitkih, ki vsebuje od skupne količine vlaken najmanj 65 % nebeljenih vlaken iz lesa listavcev, pridobljenih s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,8 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.
4. Tar. podšt. 480512 vključuje papir v zvitkih, narejen pretežno iz pulpe iz slame, pridobljene s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka, mase 130 g/m2 ali več, in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,4 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.
5. Tar. podšt. 480524 in 480525 vključujeta papir in karton, narejena v celoti ali pretežno iz recikliranega (ostanki in odpadki) papirja ali kartona. Testliner ima lahko površinski sloj iz barvanega papirja ali papirja iz beljene ali nebeljene nereciklirane pulpe. Ti proizvodi imajo Mullenov razpočni indeks najmanj 2 kPa·m2/g.
6. Pri tar. podšt. 480530 je z izrazom „sulfitni ovojni papir“ mišljen strojno glaziran papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje več kot 40 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s sulfitnim postopkom, do vključno 8 % pepela in ima razpočni indeks po Mullenu najmanj 1,47 kPa·m2/g.
7. Pri tar. podšt. 481022 je z izrazom „papir majhne mase, premazan“ mišljen papir, ki je premazan z obeh strani in ima skupno maso do vključno 72 g/m2, z maso premaza do vključno 15 g/m2 na stran, na podlagi, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 50 mas. % lesnih vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)“?
Blago „papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)“ se uvršča v tarifno podštevilko 4805.11 (v tarifni številki 4805), oddelek X harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 4805.11 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 4805.11 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 4805.11?
Finska: 264,5 mio. $ v letu 2024 (18,8 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne podštevilke 4805.11 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1 tis. $, kar pomeni 69. mesto med izvozniki.
Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 4805.11?
Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Argentina (58 %), Izrael (10 %) in Turčija (10 %). Skupni uvoz: 3,2 mio. €.