Tarifna podštevilka · Poglavje 48 · Tarifna številka 4805

4805.30

4805.30: Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih: sulfitni ovojni papir

Uradno besedilo Sulfitni ovojni papir

Tarifna podštevilka 4805.30 spada v tarifno številko 4805 (drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan) v poglavju 48.

Koliko boste plačali

Uvoz: EU

Carina Brez carine standardna stopnja odvisno od države porekla
Dodatne dajatve in pristojbine 2 dodatna ukrepa Uvozni pogoji: 3
DDV splošna stopnja države članice uvoza, od 17 % do 27 %
Izračun carineIzračunaj carino in davke →

Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU

Oznake – EU →
  1. 4805 30 00 Sulfitni ovojni papir Brez carine—

Dodatne dajatve in uvozni pogoji

Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.

Dodatne dajatve in pristojbine 3

  • Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
    Velja za države porekla
    vse države
    Velja
    do 31. oktober 2026
    Pravni akt
    Regulation 0382/26
  • Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
    Velja za države porekla
    vse države
    Velja
    od 1. november 2026
    Pravni akt
    Regulation 0382/26
    Dokumenti
    • C127 Identifikator izdelka trgovca
    • C128 Nestandardizirani identifikator izdelka proizvajalca
    • C129 Standardizirani identifikator izdelka proizvajalca
    • Y081 Za deklarirani izdelek ni standardiziranega identifikatorja izdelka proizvajalca
  • Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
    Velja za države porekla
    vse države
    Velja
    od 1. november 2026
    Pravni akt
    Regulation 2108/26
    Dokumenti
    • Y126 Goods sold in distance sales

Uvozni pogoji 4

  • Uvozni nadzorNadzor nad uvozom lesa in lesnih proizvodov, za katere velja shema izdajanja dovoljenj FLEGT
    Velja za države porekla
    Indonezija
    Pravni akt
    Decision 0284/14
    Dokumenti
    • C690 Dovoljenje FLEGT za uvoz lesa
    • C631 Uradni dopis, ki potrjuje uporabo nelesenih ali recikliranih materialov za izdelke iz papirja, ki ga je izdalo ministrstvo za industrijo v državi partnerici prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, katere poreklo imajo izdelki
    • Y057 Za to blago se ne zahteva predložitev dovoljenja FLEGT za uvoz lesa
  • Uvozni nadzorKontrola uvoza
    Velja za države porekla
    Belorusija, Ukrajina
    Pravni akt
    Regulation 0765/06, Regulation 0692/14
    Dokumenti
    • Y727 Prepovedi iz člena 1ra.1 Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 1ra.3)
    • Y728 Prepovedi iz člena 1ra.1 Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 1ra.4)
    • L152 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 1ra(10) Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006
    • Y870 Blago, ki je vstopilo na ozemlje carinske unije EU in se predloži carinskim organom pred začetkom veljavnosti ali datumom uporabe te sankcije, pri čemer se upošteva poznejši datum (glej člen 8f Uredbe (EU) št. 765/2006)
    • Y997 Blago, ki ne izvira s Krima ali Sevastopola ali ni tja namenjeno (člena 2 in 2b.1 Uredbe Sveta (EU) št. 692/2014)
    • N864 Izjava na računu ali izjava o poreklu, ki jo navede izvoznik na računu ali drugem trgovinskem dokumentu
    • N954 Potrdilo o gibanju blaga EUR.1
  • Uvozni nadzorKontrola uvoza
    Velja za države porekla
    Rusija
    Velja
    do 31. december 2027
    Pravni akt
    Regulation 0833/14
    Dokumenti
    • L142 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 3i(3)(c) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014
    • Y874 Prepovedi iz člena 3i.1 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 3i.3aa)
    • L143 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 12 b.2 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014
    • Y859 Blago, ki je vstopilo na ozemlje carinske unije EU in se predloži carinskim organom pred začetkom veljavnosti ali datumom uporabe te sankcije, pri čemer se upošteva poznejši datum (glej člen 12e Uredbe (EU) št. 833/2014)
  • Uvozni nadzorKontrola uvoza
    Velja za države porekla
    Ukrajina
    Pravni akt
    Regulation 0263/22
    Dokumenti
    • Y984 Blago, ki ne izvira ali ni namenjeno z območij Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, v pokrajinah Doneck, Kherson, Lugansk in Zaporizhžia
    • N954 Potrdilo o gibanju blaga EUR.1
    • N864 Izjava na računu ali izjava o poreklu, ki jo navede izvoznik na računu ali drugem trgovinskem dokumentu

EU: mesečni uvoz

zadnjih 12 mesecev1,1 mio. €−22,6 % · prejšnjih 12 mesecev
Povprečna uvozna cena2,62 € na kg
Preferencialna stopnja0 %
jan. 2024: 104 tis. €feb. 2024: 128 tis. €mar. 2024: 175 tis. €apr. 2024: 246 tis. €maj 2024: 77 tis. €jun. 2024: 171 tis. €jul. 2024: 110 tis. €avg. 2024: 102 tis. €sep. 2024: 111 tis. €okt. 2024: 142 tis. €nov. 2024: 212 tis. €dec. 2024: 165 tis. €jan. 2025: 171 tis. €feb. 2025: 120 tis. €mar. 2025: 126 tis. €apr. 2025: 95 tis. €maj 2025: 100 tis. €jun. 2025: 54 tis. €jul. 2025: 77 tis. €avg. 2025: 49 tis. €sep. 2025: 109 tis. €okt. 2025: 71 tis. €nov. 2025: 164 tis. €dec. 2025: 86 tis. €jan. 2026: 45 tis. €feb. 2026: 92 tis. €mar. 2026: 109 tis. €apr. 2026: 60 tis. €maj 2026: 67 tis. €jun. 2026: 98 tis. €jul. 2026: 146 tis. €avg. 2026: 53 tis. € 202420252026
Podatki do: avgust 2026 (začasni podatki) · Mesečni podatki: Eurostat Comext (CC BY 4.0), HMRC (OGL v3.0)

Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev

DržavaVrednostDeležSprememba
Kitajska 521 tis. € 47,4 % −33,7 %
Turčija 267 tis. € 24,3 % −3,4 %
Združeno kraljestvo 136 tis. € 12,4 % −4,7 %
Združene države Amerike 52 tis. € 4,7 % −2,5 %
Bosna in Hercegovina 38 tis. € 3,5 % —
Švica 36 tis. € 3,2 % +443,7 %
Kosovo 22 tis. € 2 % —
Alžirija 5 tis. € 0,5 % —

Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah

Turčija Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka ZDA Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Združeno kraljestvo Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka Kanada Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Mehika Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Brazilija 10,8 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Argentina 10,8 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Peru 6 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Nova Zelandija Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Japonska Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Tajvan Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka GCC 5 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Švica Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Norveška Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Severna Makedonija Brez carine Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Nigerija 5 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka

Svetovna trgovina v letu 2024

4805.30 · 135 mio. $

Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 68 tis. $68 tis. $+440 tis. $+3 mio. $+> 8 mio. $

Izvoz: 92
  1. Italija: 40 mio. $
  2. Nemčija: 35 mio. $
  3. Nizozemska: 8 mio. $
  4. Kitajska: 8 mio. $
  5. Češka: 7 mio. $
  6. Poljska: 5 mio. $
  7. Finska: 4 mio. $
  8. Združene države Amerike: 4 mio. $
  9. Francija: 3 mio. $
  10. Španija: 2 mio. $
  11. Egipt: 2 mio. $
  12. Avstrija: 2 mio. $
  13. Vietnam: 1 mio. $
  14. Turčija: 1 mio. $
  15. Belgija: 1 mio. $
  16. Saudova Arabija: 905 tis. $
  17. Slovenija: 809 tis. $
  18. Japonska: 702 tis. $
  19. Malezija: 633 tis. $
  20. Kostarika: 577 tis. $
  21. Južna Koreja: 487 tis. $
  22. Švedska: 468 tis. $
  23. Tajvan: 440 tis. $
  24. Indija: 413 tis. $
  25. Oman: 381 tis. $
  26. Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 345 tis. $
  27. Združeno kraljestvo: 344 tis. $
  28. Madžarska: 273 tis. $
  29. Singapur: 256 tis. $
  30. Bolgarija: 243 tis. $
  31. Kolumbija: 207 tis. $
  32. Burkina Faso: 192 tis. $
  33. Mehika: 190 tis. $
  34. Portugalska: 178 tis. $
  35. Maroko: 159 tis. $
  36. Hrvaška: 154 tis. $
  37. Grčija: 149 tis. $
  38. Kanada: 114 tis. $
  39. Bosna in Hercegovina: 111 tis. $
  40. Rusija: 106 tis. $
  41. Argentina: 87 tis. $
  42. Srbija: 82 tis. $
  43. Peru: 71 tis. $
  44. Danska: 69 tis. $
  45. Južnoafriška republika: 68 tis. $
  46. Indonezija: 64 tis. $
  47. Združeni arabski emirati: 64 tis. $
  48. Tajska: 62 tis. $
  49. Norveška: 60 tis. $
  50. Romunija: 60 tis. $
  51. Litva: 53 tis. $
  52. Slovaška: 34 tis. $
  53. Brazilija: 30 tis. $
  54. Irska: 30 tis. $
  55. Luksemburg: 29 tis. $
  56. Švica: 24 tis. $
  57. Libanon: 20 tis. $
  58. Čile: 19 tis. $
  59. Tunizija: 18 tis. $
  60. Pakistan: 16 tis. $

Največji izvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Italija 40 mio. $ 30 %
2 Nemčija 35 mio. $ 25,7 %
3 Nizozemska 8 mio. $ 6 %
4 Kitajska 8 mio. $ 5,7 %
5 Češka 7 mio. $ 5,2 %
6 Poljska 5 mio. $ 3,9 %
7 Finska 4 mio. $ 3,3 %
8 Združene države Amerike 4 mio. $ 3,3 %
9 Francija 3 mio. $ 2,5 %
10 Španija 2 mio. $ 1,6 %

Največji uvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Francija 9 mio. $ 6,8 %
2 Poljska 9 mio. $ 6,5 %
3 Združeno kraljestvo 9 mio. $ 6,3 %
4 Mehika 7 mio. $ 5,4 %
5 Grčija 7 mio. $ 4,8 %
6 Italija 6 mio. $ 4,6 %
7 Egipt 6 mio. $ 4,5 %
8 Nemčija 6 mio. $ 4,5 %
9 Španija 6 mio. $ 4,5 %
10 Češka 6 mio. $ 4,1 %

Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 165

Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.

  • 5 %mediana dajatve
  • 45število držav brez dajatve (MFN)
  • 45 %najvišja: Bahami, Bermudi, Kajmanji otoki

165

Država uvozaDajatev MFNvrstice od – doleto podatkov
Afganistan 2,5 % 2018 · HS 2012
Albanija 0 % 2023
Alžirija 15 % 2023
Angola 0 % 2023 · HS 2017
Angvila 15 % 2021 · HS 2017
Antigva in Barbuda 5 % 2021 · HS 2007
Argentina 12 % 2023 · HS 2017
Armenija 10 % 2023
Aruba 12 % 2021 · HS 2012
Avstralija 5 % 2023
Azerbajdžan 5 % 2023 · HS 2017
Bahami 45 % 2022
Bahrajn 5 % 2023
Bangladeš 10 % 2023 · HS 2017
Barbados 5 % 2022 · HS 2017
Belize 5 % 2023
Belorusija 10 % 2021 · HS 2017
Benin 5 % 2023
Bermudi 25 % 2023
Bocvana 0 % 2023
Bolivija 10 % 2023 · HS 2017
Bosna in Hercegovina 5 % 2022
Brazilija 12 % 2023 · HS 2017
Brunej 0 % 2023 · HS 2017
Burkina Faso 5 % 2023
Burundi 10 % 2023
Butan 10 % 2022
Cookovi otoki 0 % 2022 · HS 2017
Čad 10 % 2023
Čile 6 % 2023 · HS 2017
Dominika 0 % 2023 · HS 2017
Dominikanska republika 8 % 2023
Egipt 10 % 2019 · HS 2017
Ekvador 0 % 2023 · HS 2017
Ekvatorialna Gvineja 10 % 2023
Esvatini 0 % 2023
Etiopija 10 % 2021 · HS 2017
Evropska unija (27 držav) 0 % 2023
Fidži 5 % 2023
Filipini 4 % 1 % – 7 % 2023
Francoska Polinezija 6 % 2023
Gabon 10 % 2023
Gambija 5 % 2023
Gana 5 % 2023
Gibraltar 12 % 2023 · HS 2017
Grenada 5 % 2023 · HS 2012
Gruzija 0 % 2022 · HS 2017
Gvajana 5 % 2023 · HS 2017
Gvatemala 0 % 2023
Gvineja 5 % 2023
Gvineja Bissau 5 % 2023
Haiti 0 % 2020 · HS 2017
Honduras 0 % 2023
Indija 10 % 2023
Indonezija 5 % 2023
Iran 5 % 2020 · HS 2017
Islandija 0 % 2023
Izrael 0 % 2022 · HS 2017
Jamajka 0 % 2023
Japonska 0 % 2023
Jemen 5 % 2017 · HS 2017
Jordanija 5 % 2023
Južna Koreja 0 % 2023
Južnoafriška republika 0 % 2023
Kajmanji otoki 22 % 2021 · HS 2002
Kambodža 7 % 2023 · HS 2017
Kamerun 10 % 2023
Kanada 0 % 2023
Katar 5 % 2023
Kazahstan 10 % 2023
Kenija 10 % 2023
Kirgizistan 10 % 2021 · HS 2017
Kiribati 20 % 2023 · HS 2002
Kitajska 6 % 2023
Kolumbija 0 % 2023 · HS 2017
Komori 5 % 2021 · HS 2017
Kongo - Brazzaville 10 % 2023
Kostarika 0 % 2023
Kuba 5 % 2023 · HS 2017
Kuvajt 5 % 2023
Laos 5 % 2023 · HS 2017
Lesoto 0 % 2023
Libanon 5 % 2020 · HS 2017
Liberija 5 % 2023
Libija 5 % 2021 · HS 2017
Lihtenštajn 8,6 %* 2021 · HS 2017
Madagaskar 10 % 2023
Malavi 10 % 2021 · HS 2017
Maldivi 0 % 2023
Malezija 0 % 2023
Mali 5 % 2023
Maroko 18 % 2023
Mavretanija 5 % 2023 · HS 2017
Mavricij 0 % 2023
Mehika 0 % 2023 · HS 2017
Mikronezija 4 % 2021 · HS 2017
Mjanmar (Burma) 3 % 2023 · HS 2017
Moldavija 5 % 2023 · HS 2017
Mongolija 5 % 2023
Montserrat 15 % 2023 · HS 2017
Mozambik 7,5 % 2023
Namibija 0 % 2023
Nauru 10 % 2021 · HS 2017
Nepal 15 % 2023
Niger 5 % 2023
Nigerija 5 % 2023
Nikaragva 0 % 2023
Norveška 0 % 2023
Nova Zelandija 0 % 2023
Oman 5 % 2023
Pakistan 3 % 2023
Palav 3 % 2023 · HS 2012
Palestinsko ozemlje 0 % 2017 · HS 2017
Panama 7,5 % 0 % – 15 % 2023
Papua Nova Gvineja 0 % 2023
Paragvaj 12 % 2023 · HS 2017
Peru 6 % 2023 · HS 2017
Posebno upravno območje Kitajske Makav 0 % 2023
Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong 0 % 2023
Ruanda 10 % 2023
Rusija 10 % 2021 · HS 2017
Salomonovi otoki 10 % 2023 · HS 2017
Salvador 0 % 2022
Samoa 8 % 2020 · HS 2017
Saudova Arabija 10 % 2023
Sejšeli 0 % 2023
Senegal 5 % 2023
Severna Makedonija 0 % 2023
Sierra Leone 5 % 2023
Singapur 0 % 2023 · HS 2017
Sirija 1 % 2020 · HS 2012
Slonokoščena obala 5 % 2023 · HS 2017
Somalija 15 % 2023 · HS 2017
Srednjeafriška republika 10 % 2023
Sudan 3 % 2021 · HS 2017
Surinam 5 % 2023 · HS 2007
Sveta Lucija 0 % 2023 · HS 2012
Sveta Peter in Mihael 6 % 2021 · HS 2017
Sveti Krištof in Nevis 5 % 2023
Sveti Tomaž in Princ 10 % 2019 · HS 2017
Sveti Vincencij in Grenadine 5 % 2023
Šrilanka 20 % 2023
Švica 6,9 %* 2023
Tadžikistan 7 % 2021 · HS 2012
Tajska 3 % 2023
Tanzanija 10 % 2023
Togo 5 % 2023
Tonga 15 % 2023 · HS 2017
Trinidad in Tobago 0 % 2023 · HS 2012
Turčija 0 % 2023
Tuvalu 15 % 2017 · HS 2017
Uganda 10 % 2023
Ukrajina 0 % 2023 · HS 2017
Urugvaj 12 % 2023 · HS 2017
Uzbekistan 10 % 2021 · HS 2017
Vanuatu 10 % 2023
Venezuela 12 % 2023 · HS 2017
Vietnam 10 % 2023
Wallis in Futuna 6 % 2021 · HS 2012
Zambija 5 % 2023
Združene države Amerike 0 % 2023
Združeni arabski emirati 5 % 2023
Združeno kraljestvo 0 % 2023
Zelenortski otoki 5 % 2023 · HS 2017
Zimbabve 0,1 % 2023

Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. * ekvivalent ad valorem specifičnih dajatev (ocena UNCTAD) · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)

Klasifikacije in korespondence

Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.

SITC Rev. 4
64152 Sulphite wrapping paper
Končna uporaba (BEC Rev. 5)
Vmesno blago · BEC 511220
Proizvod CPC 2.1
32136 Sulphite wrapping paper, filter paper and paperboard, felt paper and other paper and paperboard; cigarette paper not cut to size or in the form of booklets or tubes
Dejavnost ISIC Rev. 4
1701 Manufacture of pulp, paper and paperboard

Prejšnje izdaje HS

HSOznaka
20174805.30nespremenjeno
20124805.30nespremenjeno
20074805.30nespremenjeno
20024805.30nespremenjeno
19964805.30spremenjeno
19924805.30spremenjeno

Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)

Uredba EU o krčenju gozdov (EUDR)

Proizvode iz teh surovin je dovoljeno dati na trg EU ali izvoziti le, če ne povzročajo krčenja gozdov, so proizvedeni zakonito in je zanje podana izjava o potrebni skrbnosti.

  • Les začetek uporabe: 30. december 2026

Paper and Paperboard: Articles of paper pulp, of paper or of paperboard (not including waste as defined in Article 3, point (1), of Directive 2008/98/EC; not including used products and second-hand products; not including recovered (waste and scrap) products and products derived from recovered (waste and scrap) products; not including single use packing material and packing containers used exclusively to support, protect or carry another product made available on the market or exported and presented with that product; not including packing material and packing containers clearly suitable for repetitive use used exclusively to support, protect or carry another product made available on the market or exported and presented with that product from the moment they are used for such purpose and onwards; not including items of correspondence and marketing and information materials exclusively accompanying another product made available on the market or exported, or supplied for marketing or information purposes free of charge)

Uredba (EU) 2023/1115, Priloga I (prečiščeno besedilo)

Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako

Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.

  1. GB Sankcije · Uporablja se od:

    The Russia (Sanctions) (EU Exit) (Amendment) Regulations 2026

    S.I. 2026/543 · Vir: legislation.gov.uk

Spremembe predpisov →

Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni podštevilki 4805.30 eno samo oznako; carina za tretje države: brez carine.

Turška carinska tarifa blaga v tarifni podštevilki 4805.30 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; zakonska stopnja (zakon 474): brez carine.

Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU (september 2025 – avgust 2026): 1,1 mio. €, kar je 23 % manj kot v predhodnih 12 mesecih; največji dobavitelj: Kitajska (47 %), sledi Turčija.

Vrednost svetovne trgovine z blagom te tarifne podštevilke v letu 2024: 135 mio. $ (medletno −11,6 %).

Na prvem mestu med izvozniki: Italija (40 mio. $), na drugem Nemčija.

Opombe

Opombe k podštevilkam

1. Pri tar. podšt. 480411 in 480419 sta z izrazom „kraftliner“ mišljena strojno dodelana ali strojno glajena papir in karton, ki od skupne količine vlaken vsebujeta najmanj 80 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, z maso več kot 115 g/m2 in z minimalno razpočno jakostjo po Mullenu, kot je navedeno v naslednji tabeli, ali z linearno interpoliranim ali ekstrapoliranim ekvivalentom za katero koli drugo maso.

Masa (g/m2)Minimalna razpočna jakost po Mullenu (kPa)
115393
125417
200637
300824
400961

2. Pri tar. podšt. 480421 in 480429 je z izrazom „kraftpapir za vreče“ mišljen strojno izdelan papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 80 mas. % vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, mase od vključno 60 g/m2 do vključno 115 g/m2, in izpolnjuje enega naslednjih pogojev:

  1. (a) ima razpočni indeks po Mullenu od vključno 3,7 kPa·m2/g in faktor raztezanja več kot 4,5 % v prečni smeri in več kot 2 % v vzdolžni smeri;

  2. (b) minimalni odpornosti proti raztrgu in natezanju, navedeni v naslednji tabeli, ali linearno interpoliran ekvivalent za katero koli drugo maso:

    Masa g/m2Minimalna raztržna odpornost (mN)Minimalna natezna trdnost (kN/m)
    V vzdolžni smeriV vzdolžni in prečni smeriV prečni smeriV vzdolžni in prečni smeri
    6070015101,96,0
    7083017902,37,2
    8096520702,88,3
    100123026353,710,6
    115142530604,412,3

3. Pri tar. podšt. 480511 je z izrazom „papir iz polkemične celuloze za valoviti sloj (fluting)“ mišljen papir v zvitkih, ki vsebuje od skupne količine vlaken najmanj 65 % nebeljenih vlaken iz lesa listavcev, pridobljenih s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,8 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.

4. Tar. podšt. 480512 vključuje papir v zvitkih, narejen pretežno iz pulpe iz slame, pridobljene s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka, mase 130 g/m2 ali več, in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,4 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.

5. Tar. podšt. 480524 in 480525 vključujeta papir in karton, narejena v celoti ali pretežno iz recikliranega (ostanki in odpadki) papirja ali kartona. Testliner ima lahko površinski sloj iz barvanega papirja ali papirja iz beljene ali nebeljene nereciklirane pulpe. Ti proizvodi imajo Mullenov razpočni indeks najmanj 2 kPa·m2/g.

6. Pri tar. podšt. 480530 je z izrazom „sulfitni ovojni papir“ mišljen strojno glaziran papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje več kot 40 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s sulfitnim postopkom, do vključno 8 % pepela in ima razpočni indeks po Mullenu najmanj 1,47 kPa·m2/g.

7. Pri tar. podšt. 481022 je z izrazom „papir majhne mase, premazan“ mišljen papir, ki je premazan z obeh strani in ima skupno maso do vključno 72 g/m2, z maso premaza do vključno 15 g/m2 na stran, na podlagi, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 50 mas. % lesnih vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom.

Vprašanja in odgovori

Katero tarifno oznako ima „drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih“?

Blago „drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih: sulfitni ovojni papir“ se uvršča v tarifno podštevilko 4805.30 (v tarifni številki 4805), oddelek X harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.

Kakšna carina velja za 4805.30 v EU?

Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Kakšna carina velja za 4805.30 v Združenem kraljestvu?

Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 4805.30?

Italija: 40 mio. $ v letu 2024 (30 % svetovnega izvoza).

Koliko blaga tarifne podštevilke 4805.30 izvozi Slovenija?

Leta 2024 za 809 tis. $, kar pomeni 17. mesto med izvozniki.

Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 4805.30?

Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Kitajska (47 %), Turčija (24 %) in Združeno kraljestvo (12 %). Skupni uvoz: 1,1 mio. €.

Prenesi kot CSV Spremljaj spremembe (RSS)