Tarifna številka · Poglavje 59
5906: Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902
Tarifna številka 5906 se deli na 3 šestmestne tarifne podštevilke in spada v poglavje 59 (tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali…).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 3
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 81,3 tis. $81,3 tis. $+2,3 mio. $+23,4 mio. $+> 84,2 mio. $
Izvoz: 148
- Kitajska: 392,1 mio. $
- Nemčija: 349,4 mio. $
- Združene države Amerike: 197 mio. $
- Združeno kraljestvo: 86,9 mio. $
- Italija: 84,2 mio. $
- Belgija: 65,5 mio. $
- Tajvan: 63,9 mio. $
- Japonska: 54 mio. $
- Nizozemska: 49,7 mio. $
- Južna Koreja: 49,5 mio. $
- Kanada: 48 mio. $
- Francija: 45,7 mio. $
- Španija: 34,3 mio. $
- Češka: 23,4 mio. $
- Indonezija: 22,3 mio. $
- Portugalska: 21,8 mio. $
- Tajska: 21,5 mio. $
- Srbija: 20,8 mio. $
- Vietnam: 17,5 mio. $
- Indija: 14,6 mio. $
- Poljska: 14,1 mio. $
- Švedska: 9,7 mio. $
- Avstrija: 8,1 mio. $
- Turčija: 7,6 mio. $
- Singapur: 7,4 mio. $
- Madžarska: 7,1 mio. $
- Norveška: 7,1 mio. $
- Romunija: 5,6 mio. $
- Malezija: 4,9 mio. $
- Danska: 4,5 mio. $
- Brazilija: 4,1 mio. $
- Slovaška: 3,7 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 3,4 mio. $
- Rusija: 2,4 mio. $
- Belorusija: 2,3 mio. $
- Mehika: 2,3 mio. $
- Južnoafriška republika: 2,3 mio. $
- Švica: 2,2 mio. $
- Grčija: 1,7 mio. $
- Kolumbija: 1,2 mio. $
- Saudova Arabija: 1,2 mio. $
- Slovenija: 1,1 mio. $
- Avstralija: 1,1 mio. $
- Nova Zelandija: 981,4 tis. $
- Filipini: 932,4 tis. $
- Latvija: 815,1 tis. $
- Združeni arabski emirati: 786,9 tis. $
- Irska: 779,5 tis. $
- Libanon: 779,2 tis. $
- Kambodža: 655,4 tis. $
- Litva: 622,7 tis. $
- Kostarika: 438 tis. $
- Finska: 397,7 tis. $
- Argentina: 392,3 tis. $
- Bolgarija: 388,8 tis. $
- Luksemburg: 376,8 tis. $
- Maroko: 367,9 tis. $
- Egipt: 338 tis. $
- Gvatemala: 336,6 tis. $
- Hrvaška: 201,9 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 511,4 tis. $511,4 tis. $+5,1 mio. $+26,2 mio. $+> 55,4 mio. $
Uvoz: 215
- Združene države Amerike: 166,4 mio. $
- Nemčija: 139,3 mio. $
- Mehika: 105 mio. $
- Kitajska: 80,5 mio. $
- Francija: 61,4 mio. $
- Kanada: 57 mio. $
- Poljska: 55,4 mio. $
- Filipini: 50,8 mio. $
- Madžarska: 50,6 mio. $
- Vietnam: 47,5 mio. $
- Italija: 46,4 mio. $
- Indija: 45,2 mio. $
- Indonezija: 40,9 mio. $
- Malezija: 39,2 mio. $
- Maroko: 37,5 mio. $
- Združeno kraljestvo: 36,3 mio. $
- Tajska: 35,7 mio. $
- Romunija: 35,4 mio. $
- Brazilija: 34,6 mio. $
- Nizozemska: 32,5 mio. $
- Španija: 29,3 mio. $
- Turčija: 26,2 mio. $
- Japonska: 24,3 mio. $
- Češka: 23,9 mio. $
- Rusija: 23,8 mio. $
- Avstrija: 21,3 mio. $
- Belgija: 20,8 mio. $
- Tunizija: 19 mio. $
- Nikaragva: 17,2 mio. $
- Singapur: 16,3 mio. $
- Švica: 16,2 mio. $
- Izrael: 16 mio. $
- Slovaška: 15,2 mio. $
- Avstralija: 15,1 mio. $
- Srbija: 13,8 mio. $
- Združeni arabski emirati: 12,3 mio. $
- Švedska: 12,1 mio. $
- Ukrajina: 12 mio. $
- Norveška: 11,8 mio. $
- Južna Koreja: 11,6 mio. $
- Danska: 10,4 mio. $
- Južnoafriška republika: 9,4 mio. $
- Bolgarija: 9,2 mio. $
- Severna Makedonija: 9,1 mio. $
- Argentina: 8,6 mio. $
- Kambodža: 8,1 mio. $
- Portugalska: 8,1 mio. $
- Slovenija: 7 mio. $
- Finska: 6,9 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 6,2 mio. $
- Egipt: 5,8 mio. $
- Grčija: 5,2 mio. $
- Tajvan: 5,2 mio. $
- Moldavija: 5,1 mio. $
- Honduras: 4,6 mio. $
- Kirgizistan: 4,3 mio. $
- Kazahstan: 4,2 mio. $
- Litva: 4,1 mio. $
- Salvador: 3,9 mio. $
- Irska: 3,9 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 392,1 mio. $ | 22 % | |
| 2 | 349,4 mio. $ | 19,6 % | |
| 3 | 197 mio. $ | 11,1 % | |
| 4 | 86,9 mio. $ | 4,9 % | |
| 5 | 84,2 mio. $ | 4,7 % | |
| 6 | 65,5 mio. $ | 3,7 % | |
| 7 | 63,9 mio. $ | 3,6 % | |
| 8 | 54 mio. $ | 3 % | |
| 9 | 49,7 mio. $ | 2,8 % | |
| 10 | 49,5 mio. $ | 2,8 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 166,4 mio. $ | 9,4 % | |
| 2 | 139,3 mio. $ | 7,8 % | |
| 3 | 105 mio. $ | 5,9 % | |
| 4 | 80,5 mio. $ | 4,5 % | |
| 5 | 61,4 mio. $ | 3,5 % | |
| 6 | 57 mio. $ | 3,2 % | |
| 7 | 55,4 mio. $ | 3,1 % | |
| 8 | 50,8 mio. $ | 2,9 % | |
| 9 | 50,6 mio. $ | 2,8 % | |
| 10 | 47,5 mio. $ | 2,7 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 5906 razdeli na 4 oznake; carina za tretje države: 4,6 %–8 % (povprečje 6,2 %).
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 5906 4 oznake; zakonska stopnja (zakon 474): 4,6 %–8 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 5906 razdeli na 9 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–7,5 % (povprečje 2,4 %). Brez carine: 3 od njih.
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 5906 6 oznak; carina za tretje države: 4 %–8 %.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 5906 razdeli na 4 oznake; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 5906 6 oznak; uvozna carina (IGI): 10 %–25 %.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 5906 razdeli na 3 oznake; stopnja TEC: 14,4 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 5906 45 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 16 %.
Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 5906 razdeli na 5 oznak; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 5906 7 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 %. Brez carine: 6 od njih.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 5906 razdeli na 4 oznake; uporabljena stopnja: 3,5 %–6,5 % (povprečje 4,6 %).
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 5906 7 oznak; stopnja iz stolpca 1: 10 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 5906 razdeli na 3 oznake; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 5906 3 oznake; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 5906 razdeli na 3 oznake; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 5906 4 oznake; carina MFN: 4,6 %–10 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 5906 razdeli na 3 oznake; uvozna carina: 20 %.
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 5906 v letu 2024: 1,8 mrd. $ (medletno +3,5 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Kitajska (392,1 mio. $), na drugem Nemčija.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 166,4 mio. $.
Izvoz – Slovenija: 1,1 mio. $, 42. mesto med 148 državami.
Slovenija je med uvozniki na 48. mestu z vrednostjo 7 mio. $.
Opombe
Opombe
1. Če ni drugače določeno, so v tem poglavju z izrazom „tekstilni materiali“ mišljene samo tkanine iz poglavij 50 do 55 in tar. št. 5803 in 5806, pletenice in okrasna pozamenterija v metraži iz tar. št. 5808 ter pleteni ali kvačkani materiali iz tar. št. 6002 do 6006.
2. Tar. št. 5903 obsega:
(a) tekstilne materiale, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s plastičnimi masami, ne glede na maso na kvadratni meter in vrsto plastične mase (kompaktna ali celičasta), razen:
1. tekstilnih materialov, pri katerih impregnacije, premazov, prevlečenosti ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60); pri uporabi te določbe ni treba upoštevati nobene nastale spremembe barve;
2. proizvodov, ki se pri temperaturi med 15 °C in 30 °C ne morejo brez loma ročno oviti okrog valja s premerom 7 mm (v glavnem poglavje 39);
3. proizvodov, pri katerih so tekstilni materiali v celoti obloženi s plastično maso ali so v celoti premazani, prevlečeni ali z obeh strani prekriti s takim materialom, če se lahko taka prevlečenost ali pokritost vidi s prostim očesom, pri čemer se ne upošteva nobena nastala sprememba barve (poglavje 39);
4. tekstilnih materialov, ki so deloma premazani, prevlečeni ali deloma prekriti s plastično maso in z dezeni, nastalimi s temi postopki (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60);
5. plošč, listov ali trakov iz celičastih plastičnih mas, kombiniranih s tekstilnimi materiali, pri katerih je tekstilni material uporabljen samo zaradi ojačenja (poglavje 39), ali
6. tekstilnih izdelkov iz tar. št. 5811;
(b) tkanine, izdelane iz preje, trakov ali podobnega, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene s plastično maso, iz tar. št. 5604.
3. Za namene tar. št. 5903 so z izrazom „tekstilni materiali, laminirani s plastičnimi masami“ mišljeni izdelki, narejeni s sestavo ene ali več plasti materiala z enim ali več listi ali folijami iz plastičnih mas, ki se združijo s kakršnim koli postopkom, ki medsebojno poveže plasti, ne glede na to, ali so listi ali folije iz plastičnih mas vidne v prerezu s prostim očesom.
4. Pri tar. št. 5905 so z izrazom „zidne tapete iz tekstila“ zajeti izdelki v zvitkih, širokih 45 cm in več, primerni za okraševanje zidov ali stropov, katerih lice iz tekstila je pritrjeno na podlago ali pa je zadnja stran tekstila impregnirana, premazana ali prevlečena, da bi se lahko lepila.
Ta tarifna številka pa ne obsega „zidnih tapet“, ki so sestavljene iz tekstilnih kosmičev ali tekstilnega prahu, pritrjenih neposredno na papirno podlago (tar. št. 4814) ali na tekstilno podlago (običajno tar. št. 5907).
5. Pri tar. št. 5906 so z izrazom „gumirani tekstilni materiali“ mišljeni:
(a) tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani z gumo:
mase do vključno 1500 g/m2 ali
mase več kot 1500 g/m2 v katerih je več kot 50 % tekstilnega materiala;
(b) materiali iz tar. št. 5604, izdelani iz preje, trakov ali podobnega, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali obloženi z gumo, in
(c) materiali, izdelani iz vzporednih tekstilnih prej, zlepljenih z gumo ne glede na maso kvadratnega metra.
Ta tarifna številka pa ne obsega plošč, listov ali trakov iz celičaste gume, kombiniranih s tekstilnim materialom, kjer je tekstilni material uporabljen samo za ojačenje (poglavje 40), ali tekstilnih izdelkov iz tar. št. 5811.
6. Pod tar. št. 5907 ne spadajo:
(a) materiali, pri katerih impregnacije, premazov, prevlečenosti ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60); pri uporabi te določbe ni treba upoštevati nobene nastale spremembe barve;
(b) materiali z naslikanimi motivi (razen platna, slikanega za odrske kulise, tkanine za ateljeje ipd.);
(c) materiali, deloma prekriti s kosmiči, tekstilnim prahom, prahom iz plute ali podobno, z motivi, nastalimi s tem postopkom; imitacije materialov z lasasto površino pa se uvrščajo pod to tarifno številko;
(d) materiali, dodelani z navadno apreturo na bazi škrobnih ali podobnih snovi;
(e) lesni furnir, na podlagi iz tekstilnih materialov (tar. št. 4408);
(f) naravni ali umetni abrazivni prah ali zrna na podlagi iz tekstilnega materiala (tar. št. 6805);
(g) aglomerirana ali rekonstruirana sljuda na podlagi iz tekstilnega materiala (tar. št. 6814); ali
(h) kovinska folija na podlagi iz tekstilnega materiala (običajno oddelek XIV ali XV).
7. Pod tar. št. 5910 ne spadajo:
(a) trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala, debeli manj kot 3 mm, za transportne ali transmisijske namene; ali
(b) trakovi in jermeni iz tekstilnih materialov za transportne ali transmisijske namene, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani z gumo, ali izdelani iz tekstilne preje ali vrvi, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene z gumo (tar. št. 4010).
8. Tar. št. 5911 obsega naslednje proizvode, ki se ne uvrščajo pod nobeno tarifno številko iz oddelka XI:
(a) tekstilne izdelke v metraži, razrezane na določeno dolžino ali enostavno razrezane v pravokotne (vključno kvadratne) oblike (razen tistih, ki imajo lastnosti izdelkov iz tar. št. 5908 do 5910), in sicer samo:
tekstilne materiale, klobučevino in tkanine, podložene s klobučevino, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s kavčukom ali gumo, usnjem ali drugim materialom, ki se uporabljajo za obloge mikalnikov, in podobne materiale, ki se uporabljajo za druge tehnične namene; vključno ozki materiali iz žameta, impregnirani z gumo, za prevleko tkalskih vreten,
tkanine za sita,
tkanine za filtriranje, precejanje ali stiskanje, ki se uporabljajo v stiskalnicah za olje ali podobno, iz tekstilnega materiala ali človeških las,
ravno tkane tekstilne materiale z več osnovami ali votki, vključno klobučevinaste, impregnirane, premazane ali prevlečene, ki se uporabljajo v strojih ali za druge tehnične namene,
tekstilne materiale, ojačene s kovino, ki se uporabljajo v tehnične namene,
kord, pletenice in podobno, vključno s premazanimi, prevlečenimi, impregniranimi ali ojačenimi s kovino, ki se uporabljajo v industriji kot material za tesnjenje ali mazanje;
(b) tekstilne izdelke (razen tistih iz tar. št. 5908 do 5910), ki se uporabljajo za tehnične namene (npr. tekstilni materiali in klobučevina, brezkončne ali z elementi za spajanje, ki se uporabljajo v strojih za proizvodnjo papirja ali podobnih strojih (na primer za celulozo ali azbestcement), za tesnila, podloge, kolute za poliranje in druge dele strojev).
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902“?
Blago „gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902“ se uvršča v tarifno številko 5906 (v poglavju 59), oddelek XI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 5906 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 4,6 % do 8 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 5906 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 4,6 % do 8 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 5906?
Kitajska: 392,1 mio. $ v letu 2024 (22 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 5906 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1,1 mio. $, kar pomeni 42. mesto med izvozniki.