Tarifna številka · Poglavje 59
5908: Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani
Tarifna številka 5908 se na šestih mestih ne deli naprej: v celoti ustreza tarifni podštevilki 5908.00 v poglavju 59 (tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali…).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 1
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 16,3 tis. $16,3 tis. $+156,9 tis. $+1,1 mio. $+> 7,3 mio. $
Izvoz: 103
- Nemčija: 12,6 mio. $
- Kitajska: 7,5 mio. $
- Združene države Amerike: 7,3 mio. $
- Poljska: 3 mio. $
- Indija: 2,7 mio. $
- Brazilija: 2,4 mio. $
- Filipini: 1,5 mio. $
- Južna Koreja: 1,2 mio. $
- Japonska: 1,1 mio. $
- Španija: 1,1 mio. $
- Italija: 825,9 tis. $
- Danska: 785,1 tis. $
- Združeno kraljestvo: 585,4 tis. $
- Francija: 559,3 tis. $
- Vietnam: 506,6 tis. $
- Belgija: 459,9 tis. $
- Honduras: 440,9 tis. $
- Slovenija: 429,7 tis. $
- Nizozemska: 337,5 tis. $
- Malezija: 245,4 tis. $
- Indonezija: 207,6 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 183,4 tis. $
- Švedska: 181,7 tis. $
- Mehika: 156,9 tis. $
- Turčija: 141,2 tis. $
- Kanada: 100,3 tis. $
- Čile: 97,8 tis. $
- Pakistan: 95,4 tis. $
- Južnoafriška republika: 89,7 tis. $
- Tajvan: 87 tis. $
- Avstralija: 75 tis. $
- Izrael: 69,5 tis. $
- Srbija: 66,8 tis. $
- Hrvaška: 55,9 tis. $
- Portugalska: 50 tis. $
- Grčija: 48,6 tis. $
- Češka: 44,8 tis. $
- Litva: 37,1 tis. $
- Švica: 32,6 tis. $
- Slovaška: 29,2 tis. $
- Tajska: 26,4 tis. $
- Madžarska: 25,2 tis. $
- Avstrija: 22,4 tis. $
- Salvador: 20,6 tis. $
- Rusija: 19,9 tis. $
- Urugvaj: 19 tis. $
- Latvija: 17,4 tis. $
- Kongo - Brazzaville: 16,3 tis. $
- Peru: 16,1 tis. $
- Singapur: 16 tis. $
- Gvatemala: 12,6 tis. $
- Argentina: 12,4 tis. $
- Kamerun: 12,4 tis. $
- Dominikanska republika: 9,9 tis. $
- Bolgarija: 9,8 tis. $
- Nepal: 7,8 tis. $
- Bosna in Hercegovina: 7,4 tis. $
- Šrilanka: 5,9 tis. $
- Nigerija: 5,1 tis. $
- Finska: 4,3 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 25 tis. $25 tis. $+175,8 tis. $+505,5 tis. $+> 1,8 mio. $
Uvoz: 180
- Združene države Amerike: 8 mio. $
- Poljska: 4,9 mio. $
- Nemčija: 4,2 mio. $
- Kanada: 3,5 mio. $
- Vietnam: 2,7 mio. $
- Mehika: 1,8 mio. $
- Kitajska: 1,6 mio. $
- Švedska: 1,5 mio. $
- Francija: 1,1 mio. $
- Indija: 1 mio. $
- Dominikanska republika: 984,1 tis. $
- Irak: 934,4 tis. $
- Izrael: 742 tis. $
- Združeno kraljestvo: 710 tis. $
- Avstralija: 690,2 tis. $
- Španija: 543,2 tis. $
- Belgija: 509,7 tis. $
- Portugalska: 505,5 tis. $
- Danska: 501,3 tis. $
- Italija: 482,2 tis. $
- Nizozemska: 442,8 tis. $
- Madžarska: 414,1 tis. $
- Grčija: 408,5 tis. $
- Hrvaška: 401,6 tis. $
- Švica: 392,4 tis. $
- Filipini: 388,6 tis. $
- Romunija: 378,6 tis. $
- Češka: 366,2 tis. $
- Latvija: 362,5 tis. $
- Čile: 348,5 tis. $
- Maroko: 307,3 tis. $
- Gvatemala: 294,2 tis. $
- Singapur: 290 tis. $
- Irska: 258,4 tis. $
- Japonska: 238,5 tis. $
- Brazilija: 225,1 tis. $
- Avstrija: 217,2 tis. $
- Nova Zelandija: 203,6 tis. $
- Estonija: 196,4 tis. $
- Argentina: 193,7 tis. $
- Tajska: 189,1 tis. $
- Malezija: 183,6 tis. $
- Finska: 181,1 tis. $
- Indonezija: 175,8 tis. $
- Kolumbija: 175,1 tis. $
- Tanzanija: 160 tis. $
- Tunizija: 159 tis. $
- Združeni arabski emirati: 156 tis. $
- Salvador: 153,7 tis. $
- Južna Koreja: 142,9 tis. $
- Bosna in Hercegovina: 141,7 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 131,7 tis. $
- Kostarika: 123,1 tis. $
- Saudova Arabija: 120,1 tis. $
- Srbija: 96,7 tis. $
- Slovenija: 95,1 tis. $
- Južnoafriška republika: 93,4 tis. $
- Turčija: 85,2 tis. $
- Venezuela: 84 tis. $
- Ukrajina: 73,3 tis. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 12,6 mio. $ | 26,4 % | |
| 2 | 7,5 mio. $ | 15,8 % | |
| 3 | 7,3 mio. $ | 15,3 % | |
| 4 | 3 mio. $ | 6,3 % | |
| 5 | 2,7 mio. $ | 5,6 % | |
| 6 | 2,4 mio. $ | 5 % | |
| 7 | 1,5 mio. $ | 3,1 % | |
| 8 | 1,2 mio. $ | 2,5 % | |
| 9 | 1,1 mio. $ | 2,3 % | |
| 10 | 1,1 mio. $ | 2,2 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 8 mio. $ | 16,8 % | |
| 2 | 4,9 mio. $ | 10,4 % | |
| 3 | 4,2 mio. $ | 8,8 % | |
| 4 | 3,5 mio. $ | 7,4 % | |
| 5 | 2,7 mio. $ | 5,6 % | |
| 6 | 1,8 mio. $ | 3,7 % | |
| 7 | 1,6 mio. $ | 3,3 % | |
| 8 | 1,5 mio. $ | 3,1 % | |
| 9 | 1,1 mio. $ | 2,3 % | |
| 10 | 1 mio. $ | 2,2 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; carina za tretje države: 5,6 %.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 5908 2 oznaki; zakonska stopnja (zakon 474): 5,6 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; splošna carinska stopnja (General): 3,4 %.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 5908 razdeli na 2 oznaki; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–14 % (povprečje 7 %). Brez carine: 1 od njih.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 5908 4 oznake; uvozna carina (IGI): 25 %.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; stopnja TEC: 14,4 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blaga v tarifni številki 5908 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 16 %.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa blaga v tarifni številki 5908 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; običajna stopnja (Normal Tariff): brez carine.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; uporabljena stopnja: 4,9 %.
Tajvanska carinska tarifa blaga v tarifni številki 5908 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; stopnja iz stolpca 1: 5 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blaga v tarifni številki 5908 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blaga v tarifni številki 5908 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina MFN: 10 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 5908 eno samo oznako; uvozna carina: 20 %.
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 5908 v letu 2024: 47,7 mio. $ (medletno −7,8 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Nemčija (12,6 mio. $), na drugem Kitajska.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 8 mio. $.
Izvoz – Slovenija: 429,7 tis. $, 18. mesto med 103 državami.
Slovenija je med uvozniki na 56. mestu z vrednostjo 95,1 tis. $.
Opombe
Opombe
1. Če ni drugače določeno, so v tem poglavju z izrazom „tekstilni materiali“ mišljene samo tkanine iz poglavij 50 do 55 in tar. št. 5803 in 5806, pletenice in okrasna pozamenterija v metraži iz tar. št. 5808 ter pleteni ali kvačkani materiali iz tar. št. 6002 do 6006.
2. Tar. št. 5903 obsega:
(a) tekstilne materiale, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s plastičnimi masami, ne glede na maso na kvadratni meter in vrsto plastične mase (kompaktna ali celičasta), razen:
1. tekstilnih materialov, pri katerih impregnacije, premazov, prevlečenosti ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60); pri uporabi te določbe ni treba upoštevati nobene nastale spremembe barve;
2. proizvodov, ki se pri temperaturi med 15 °C in 30 °C ne morejo brez loma ročno oviti okrog valja s premerom 7 mm (v glavnem poglavje 39);
3. proizvodov, pri katerih so tekstilni materiali v celoti obloženi s plastično maso ali so v celoti premazani, prevlečeni ali z obeh strani prekriti s takim materialom, če se lahko taka prevlečenost ali pokritost vidi s prostim očesom, pri čemer se ne upošteva nobena nastala sprememba barve (poglavje 39);
4. tekstilnih materialov, ki so deloma premazani, prevlečeni ali deloma prekriti s plastično maso in z dezeni, nastalimi s temi postopki (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60);
5. plošč, listov ali trakov iz celičastih plastičnih mas, kombiniranih s tekstilnimi materiali, pri katerih je tekstilni material uporabljen samo zaradi ojačenja (poglavje 39), ali
6. tekstilnih izdelkov iz tar. št. 5811;
(b) tkanine, izdelane iz preje, trakov ali podobnega, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene s plastično maso, iz tar. št. 5604.
3. Za namene tar. št. 5903 so z izrazom „tekstilni materiali, laminirani s plastičnimi masami“ mišljeni izdelki, narejeni s sestavo ene ali več plasti materiala z enim ali več listi ali folijami iz plastičnih mas, ki se združijo s kakršnim koli postopkom, ki medsebojno poveže plasti, ne glede na to, ali so listi ali folije iz plastičnih mas vidne v prerezu s prostim očesom.
4. Pri tar. št. 5905 so z izrazom „zidne tapete iz tekstila“ zajeti izdelki v zvitkih, širokih 45 cm in več, primerni za okraševanje zidov ali stropov, katerih lice iz tekstila je pritrjeno na podlago ali pa je zadnja stran tekstila impregnirana, premazana ali prevlečena, da bi se lahko lepila.
Ta tarifna številka pa ne obsega „zidnih tapet“, ki so sestavljene iz tekstilnih kosmičev ali tekstilnega prahu, pritrjenih neposredno na papirno podlago (tar. št. 4814) ali na tekstilno podlago (običajno tar. št. 5907).
5. Pri tar. št. 5906 so z izrazom „gumirani tekstilni materiali“ mišljeni:
(a) tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani z gumo:
mase do vključno 1500 g/m2 ali
mase več kot 1500 g/m2 v katerih je več kot 50 % tekstilnega materiala;
(b) materiali iz tar. št. 5604, izdelani iz preje, trakov ali podobnega, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali obloženi z gumo, in
(c) materiali, izdelani iz vzporednih tekstilnih prej, zlepljenih z gumo ne glede na maso kvadratnega metra.
Ta tarifna številka pa ne obsega plošč, listov ali trakov iz celičaste gume, kombiniranih s tekstilnim materialom, kjer je tekstilni material uporabljen samo za ojačenje (poglavje 40), ali tekstilnih izdelkov iz tar. št. 5811.
6. Pod tar. št. 5907 ne spadajo:
(a) materiali, pri katerih impregnacije, premazov, prevlečenosti ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60); pri uporabi te določbe ni treba upoštevati nobene nastale spremembe barve;
(b) materiali z naslikanimi motivi (razen platna, slikanega za odrske kulise, tkanine za ateljeje ipd.);
(c) materiali, deloma prekriti s kosmiči, tekstilnim prahom, prahom iz plute ali podobno, z motivi, nastalimi s tem postopkom; imitacije materialov z lasasto površino pa se uvrščajo pod to tarifno številko;
(d) materiali, dodelani z navadno apreturo na bazi škrobnih ali podobnih snovi;
(e) lesni furnir, na podlagi iz tekstilnih materialov (tar. št. 4408);
(f) naravni ali umetni abrazivni prah ali zrna na podlagi iz tekstilnega materiala (tar. št. 6805);
(g) aglomerirana ali rekonstruirana sljuda na podlagi iz tekstilnega materiala (tar. št. 6814); ali
(h) kovinska folija na podlagi iz tekstilnega materiala (običajno oddelek XIV ali XV).
7. Pod tar. št. 5910 ne spadajo:
(a) trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala, debeli manj kot 3 mm, za transportne ali transmisijske namene; ali
(b) trakovi in jermeni iz tekstilnih materialov za transportne ali transmisijske namene, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani z gumo, ali izdelani iz tekstilne preje ali vrvi, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene z gumo (tar. št. 4010).
8. Tar. št. 5911 obsega naslednje proizvode, ki se ne uvrščajo pod nobeno tarifno številko iz oddelka XI:
(a) tekstilne izdelke v metraži, razrezane na določeno dolžino ali enostavno razrezane v pravokotne (vključno kvadratne) oblike (razen tistih, ki imajo lastnosti izdelkov iz tar. št. 5908 do 5910), in sicer samo:
tekstilne materiale, klobučevino in tkanine, podložene s klobučevino, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s kavčukom ali gumo, usnjem ali drugim materialom, ki se uporabljajo za obloge mikalnikov, in podobne materiale, ki se uporabljajo za druge tehnične namene; vključno ozki materiali iz žameta, impregnirani z gumo, za prevleko tkalskih vreten,
tkanine za sita,
tkanine za filtriranje, precejanje ali stiskanje, ki se uporabljajo v stiskalnicah za olje ali podobno, iz tekstilnega materiala ali človeških las,
ravno tkane tekstilne materiale z več osnovami ali votki, vključno klobučevinaste, impregnirane, premazane ali prevlečene, ki se uporabljajo v strojih ali za druge tehnične namene,
tekstilne materiale, ojačene s kovino, ki se uporabljajo v tehnične namene,
kord, pletenice in podobno, vključno s premazanimi, prevlečenimi, impregniranimi ali ojačenimi s kovino, ki se uporabljajo v industriji kot material za tesnjenje ali mazanje;
(b) tekstilne izdelke (razen tistih iz tar. št. 5908 do 5910), ki se uporabljajo za tehnične namene (npr. tekstilni materiali in klobučevina, brezkončne ali z elementi za spajanje, ki se uporabljajo v strojih za proizvodnjo papirja ali podobnih strojih (na primer za celulozo ali azbestcement), za tesnila, podloge, kolute za poliranje in druge dele strojev).
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči…“?
Blago „stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani“ se uvršča v tarifno številko 5908 (v poglavju 59), oddelek XI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 5908 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 5,6 %. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 5908 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 5,6 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 5908?
Nemčija: 12,6 mio. $ v letu 2024 (26,4 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 5908 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 429,7 tis. $, kar pomeni 18. mesto med izvozniki.