Tarifna številka · Poglavje 59
5910: Trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala za transportne ali transmisijske namene, vključno impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani s plastično maso, ojačeni ali neojačeni s kovino ali drugim materialom
Tarifna številka 5910 se na šestih mestih ne deli naprej: v celoti ustreza tarifni podštevilki 5910.00 v poglavju 59 (tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali…).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 1
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 47,7 tis. $47,7 tis. $+1,8 mio. $+12,2 mio. $+> 65,6 mio. $
Izvoz: 126
- Nemčija: 140 mio. $
- Kitajska: 131,4 mio. $
- Italija: 73,4 mio. $
- Nizozemska: 65,6 mio. $
- Združene države Amerike: 41,8 mio. $
- Češka: 34,7 mio. $
- Japonska: 25,7 mio. $
- Španija: 24,7 mio. $
- Švica: 24,5 mio. $
- Poljska: 15 mio. $
- Francija: 14,8 mio. $
- Turčija: 12,7 mio. $
- Indija: 12,2 mio. $
- Združeno kraljestvo: 8 mio. $
- Slovaška: 7,7 mio. $
- Švedska: 7,6 mio. $
- Avstrija: 7,2 mio. $
- Južna Koreja: 6,9 mio. $
- Belgija: 6,2 mio. $
- Mehika: 5,5 mio. $
- Tajvan: 3,9 mio. $
- Kanada: 3,9 mio. $
- Danska: 3,4 mio. $
- Finska: 3,2 mio. $
- Singapur: 2,4 mio. $
- Slovenija: 2,4 mio. $
- Tajska: 2,2 mio. $
- Portugalska: 2,2 mio. $
- Madžarska: 1,9 mio. $
- Brazilija: 1,9 mio. $
- Pakistan: 1,8 mio. $
- Luksemburg: 1,4 mio. $
- Južnoafriška republika: 1,3 mio. $
- Irska: 1,2 mio. $
- Romunija: 945,6 tis. $
- Malezija: 654,5 tis. $
- Avstralija: 644,6 tis. $
- Grčija: 623,1 tis. $
- Latvija: 619,4 tis. $
- Bolgarija: 375,1 tis. $
- Izrael: 364,5 tis. $
- Vietnam: 344,8 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 301,4 tis. $
- Litva: 274,8 tis. $
- Srbija: 266,2 tis. $
- Rusija: 245,9 tis. $
- Norveška: 220 tis. $
- Argentina: 196 tis. $
- Indonezija: 178,9 tis. $
- Filipini: 166,8 tis. $
- Nova Zelandija: 157,1 tis. $
- Libanon: 132,7 tis. $
- Hrvaška: 128,1 tis. $
- Kolumbija: 104,3 tis. $
- Šrilanka: 98,1 tis. $
- Združeni arabski emirati: 96,7 tis. $
- Kazahstan: 80,3 tis. $
- Estonija: 76,4 tis. $
- Čile: 68,9 tis. $
- Armenija: 62,2 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 338,5 tis. $338,5 tis. $+2,3 mio. $+11,9 mio. $+> 21,6 mio. $
Uvoz: 197
- Združene države Amerike: 102,5 mio. $
- Nemčija: 44,3 mio. $
- Nizozemska: 39 mio. $
- Francija: 30 mio. $
- Združeno kraljestvo: 22,9 mio. $
- Kitajska: 21,6 mio. $
- Španija: 20,3 mio. $
- Poljska: 18,7 mio. $
- Italija: 18,6 mio. $
- Kanada: 18,5 mio. $
- Indonezija: 16,2 mio. $
- Turčija: 16 mio. $
- Tajska: 15,7 mio. $
- Brazilija: 15,4 mio. $
- Mehika: 14,7 mio. $
- Indija: 14,2 mio. $
- Belgija: 14,1 mio. $
- Avstralija: 13,4 mio. $
- Švica: 12,8 mio. $
- Južna Koreja: 11,9 mio. $
- Avstrija: 10,9 mio. $
- Rusija: 10,8 mio. $
- Češka: 10,7 mio. $
- Južnoafriška republika: 10,2 mio. $
- Japonska: 9,5 mio. $
- Danska: 9,3 mio. $
- Vietnam: 9,1 mio. $
- Združeni arabski emirati: 7,4 mio. $
- Slovaška: 7,2 mio. $
- Malezija: 6,5 mio. $
- Romunija: 6,2 mio. $
- Egipt: 6,1 mio. $
- Madžarska: 5,8 mio. $
- Saudova Arabija: 5 mio. $
- Portugalska: 4,5 mio. $
- Čile: 4,2 mio. $
- Singapur: 4 mio. $
- Finska: 3,8 mio. $
- Tajvan: 3,7 mio. $
- Bangladeš: 3,4 mio. $
- Ukrajina: 3,3 mio. $
- Grčija: 3,2 mio. $
- Švedska: 3,2 mio. $
- Argentina: 3,2 mio. $
- Norveška: 3,1 mio. $
- Irska: 2,5 mio. $
- Iran: 2,5 mio. $
- Filipini: 2,3 mio. $
- Srbija: 2,3 mio. $
- Pakistan: 2,2 mio. $
- Litva: 2,1 mio. $
- Slovenija: 2,1 mio. $
- Izrael: 2 mio. $
- Dominikanska republika: 2 mio. $
- Luksemburg: 2 mio. $
- Nigerija: 1,9 mio. $
- Alžirija: 1,9 mio. $
- Nova Zelandija: 1,9 mio. $
- Maroko: 1,8 mio. $
- Kolumbija: 1,7 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 140 mio. $ | 19,8 % | |
| 2 | 131,4 mio. $ | 18,6 % | |
| 3 | 73,4 mio. $ | 10,4 % | |
| 4 | 65,6 mio. $ | 9,3 % | |
| 5 | 41,8 mio. $ | 5,9 % | |
| 6 | 34,7 mio. $ | 4,9 % | |
| 7 | 25,7 mio. $ | 3,6 % | |
| 8 | 24,7 mio. $ | 3,5 % | |
| 9 | 24,5 mio. $ | 3,5 % | |
| 10 | 15 mio. $ | 2,1 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 102,5 mio. $ | 14,5 % | |
| 2 | 44,3 mio. $ | 6,3 % | |
| 3 | 39 mio. $ | 5,5 % | |
| 4 | 30 mio. $ | 4,2 % | |
| 5 | 22,9 mio. $ | 3,2 % | |
| 6 | 21,6 mio. $ | 3,1 % | |
| 7 | 20,3 mio. $ | 2,9 % | |
| 8 | 18,7 mio. $ | 2,6 % | |
| 9 | 18,6 mio. $ | 2,6 % | |
| 10 | 18,5 mio. $ | 2,6 % |
Kombinirana nomenklatura EU blaga v tarifni številki 5910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina za tretje države: 5,1 %.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 5910 eno samo oznako; zakonska stopnja (zakon 474): 5,1 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 5910 2 oznaki; splošna carinska stopnja (General): 2,6 %–4 %.
Kanadska carinska tarifa blaga v tarifni številki 5910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 5910 eno samo oznako; uvozna carina (IGI): 25 %.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blaga v tarifni številki 5910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; stopnja TEC: 14,4 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 5910 razdeli na 36 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 16 %.
Perujska carinska tarifa blaga v tarifni številki 5910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 5910 eno samo oznako; običajna stopnja (Normal Tariff): brez carine.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 5910 2 oznaki; uporabljena stopnja: 3,5 %–4,9 %.
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 5910 eno samo oznako; stopnja iz stolpca 1: 5 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blaga v tarifni številki 5910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 5910 eno samo oznako; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 5910 2 oznaki; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 5910 eno samo oznako; carina MFN: 10 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blaga v tarifni številki 5910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; uvozna carina: 10 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 5910 je leta 2024 znašala 706,6 mio. $, kar je 2,2 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Nemčija (19,8 % svetovnega izvoza), sledi Kitajska.
Največji uvoznik: Združene države Amerike (102,5 mio. $).
Slovenija je med izvozniki na 26. mestu z vrednostjo 2,4 mio. $ (skupaj 126 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 52. mestu z vrednostjo 2,1 mio. $.
Opombe
Opombe
1. Če ni drugače določeno, so v tem poglavju z izrazom „tekstilni materiali“ mišljene samo tkanine iz poglavij 50 do 55 in tar. št. 5803 in 5806, pletenice in okrasna pozamenterija v metraži iz tar. št. 5808 ter pleteni ali kvačkani materiali iz tar. št. 6002 do 6006.
2. Tar. št. 5903 obsega:
(a) tekstilne materiale, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s plastičnimi masami, ne glede na maso na kvadratni meter in vrsto plastične mase (kompaktna ali celičasta), razen:
1. tekstilnih materialov, pri katerih impregnacije, premazov, prevlečenosti ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60); pri uporabi te določbe ni treba upoštevati nobene nastale spremembe barve;
2. proizvodov, ki se pri temperaturi med 15 °C in 30 °C ne morejo brez loma ročno oviti okrog valja s premerom 7 mm (v glavnem poglavje 39);
3. proizvodov, pri katerih so tekstilni materiali v celoti obloženi s plastično maso ali so v celoti premazani, prevlečeni ali z obeh strani prekriti s takim materialom, če se lahko taka prevlečenost ali pokritost vidi s prostim očesom, pri čemer se ne upošteva nobena nastala sprememba barve (poglavje 39);
4. tekstilnih materialov, ki so deloma premazani, prevlečeni ali deloma prekriti s plastično maso in z dezeni, nastalimi s temi postopki (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60);
5. plošč, listov ali trakov iz celičastih plastičnih mas, kombiniranih s tekstilnimi materiali, pri katerih je tekstilni material uporabljen samo zaradi ojačenja (poglavje 39), ali
6. tekstilnih izdelkov iz tar. št. 5811;
(b) tkanine, izdelane iz preje, trakov ali podobnega, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene s plastično maso, iz tar. št. 5604.
3. Za namene tar. št. 5903 so z izrazom „tekstilni materiali, laminirani s plastičnimi masami“ mišljeni izdelki, narejeni s sestavo ene ali več plasti materiala z enim ali več listi ali folijami iz plastičnih mas, ki se združijo s kakršnim koli postopkom, ki medsebojno poveže plasti, ne glede na to, ali so listi ali folije iz plastičnih mas vidne v prerezu s prostim očesom.
4. Pri tar. št. 5905 so z izrazom „zidne tapete iz tekstila“ zajeti izdelki v zvitkih, širokih 45 cm in več, primerni za okraševanje zidov ali stropov, katerih lice iz tekstila je pritrjeno na podlago ali pa je zadnja stran tekstila impregnirana, premazana ali prevlečena, da bi se lahko lepila.
Ta tarifna številka pa ne obsega „zidnih tapet“, ki so sestavljene iz tekstilnih kosmičev ali tekstilnega prahu, pritrjenih neposredno na papirno podlago (tar. št. 4814) ali na tekstilno podlago (običajno tar. št. 5907).
5. Pri tar. št. 5906 so z izrazom „gumirani tekstilni materiali“ mišljeni:
(a) tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani z gumo:
mase do vključno 1500 g/m2 ali
mase več kot 1500 g/m2 v katerih je več kot 50 % tekstilnega materiala;
(b) materiali iz tar. št. 5604, izdelani iz preje, trakov ali podobnega, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali obloženi z gumo, in
(c) materiali, izdelani iz vzporednih tekstilnih prej, zlepljenih z gumo ne glede na maso kvadratnega metra.
Ta tarifna številka pa ne obsega plošč, listov ali trakov iz celičaste gume, kombiniranih s tekstilnim materialom, kjer je tekstilni material uporabljen samo za ojačenje (poglavje 40), ali tekstilnih izdelkov iz tar. št. 5811.
6. Pod tar. št. 5907 ne spadajo:
(a) materiali, pri katerih impregnacije, premazov, prevlečenosti ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60); pri uporabi te določbe ni treba upoštevati nobene nastale spremembe barve;
(b) materiali z naslikanimi motivi (razen platna, slikanega za odrske kulise, tkanine za ateljeje ipd.);
(c) materiali, deloma prekriti s kosmiči, tekstilnim prahom, prahom iz plute ali podobno, z motivi, nastalimi s tem postopkom; imitacije materialov z lasasto površino pa se uvrščajo pod to tarifno številko;
(d) materiali, dodelani z navadno apreturo na bazi škrobnih ali podobnih snovi;
(e) lesni furnir, na podlagi iz tekstilnih materialov (tar. št. 4408);
(f) naravni ali umetni abrazivni prah ali zrna na podlagi iz tekstilnega materiala (tar. št. 6805);
(g) aglomerirana ali rekonstruirana sljuda na podlagi iz tekstilnega materiala (tar. št. 6814); ali
(h) kovinska folija na podlagi iz tekstilnega materiala (običajno oddelek XIV ali XV).
7. Pod tar. št. 5910 ne spadajo:
(a) trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala, debeli manj kot 3 mm, za transportne ali transmisijske namene; ali
(b) trakovi in jermeni iz tekstilnih materialov za transportne ali transmisijske namene, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani z gumo, ali izdelani iz tekstilne preje ali vrvi, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene z gumo (tar. št. 4010).
8. Tar. št. 5911 obsega naslednje proizvode, ki se ne uvrščajo pod nobeno tarifno številko iz oddelka XI:
(a) tekstilne izdelke v metraži, razrezane na določeno dolžino ali enostavno razrezane v pravokotne (vključno kvadratne) oblike (razen tistih, ki imajo lastnosti izdelkov iz tar. št. 5908 do 5910), in sicer samo:
tekstilne materiale, klobučevino in tkanine, podložene s klobučevino, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s kavčukom ali gumo, usnjem ali drugim materialom, ki se uporabljajo za obloge mikalnikov, in podobne materiale, ki se uporabljajo za druge tehnične namene; vključno ozki materiali iz žameta, impregnirani z gumo, za prevleko tkalskih vreten,
tkanine za sita,
tkanine za filtriranje, precejanje ali stiskanje, ki se uporabljajo v stiskalnicah za olje ali podobno, iz tekstilnega materiala ali človeških las,
ravno tkane tekstilne materiale z več osnovami ali votki, vključno klobučevinaste, impregnirane, premazane ali prevlečene, ki se uporabljajo v strojih ali za druge tehnične namene,
tekstilne materiale, ojačene s kovino, ki se uporabljajo v tehnične namene,
kord, pletenice in podobno, vključno s premazanimi, prevlečenimi, impregniranimi ali ojačenimi s kovino, ki se uporabljajo v industriji kot material za tesnjenje ali mazanje;
(b) tekstilne izdelke (razen tistih iz tar. št. 5908 do 5910), ki se uporabljajo za tehnične namene (npr. tekstilni materiali in klobučevina, brezkončne ali z elementi za spajanje, ki se uporabljajo v strojih za proizvodnjo papirja ali podobnih strojih (na primer za celulozo ali azbestcement), za tesnila, podloge, kolute za poliranje in druge dele strojev).
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala za transportne ali…“?
Blago „trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala za transportne ali transmisijske namene, vključno impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani s plastično maso, ojačeni ali neojačeni s kovino ali drugim materialom“ se uvršča v tarifno številko 5910 (v poglavju 59), oddelek XI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 5910 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 5,1 %. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 5910 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 5,1 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 5910?
Nemčija: 140 mio. $ v letu 2024 (19,8 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 5910 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 2,4 mio. $, kar pomeni 26. mesto med izvozniki.