Poglavje
Poglavje 72: Železo in jeklo
Poglavje 72 je del oddelka XV, navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin; vsebuje 29 tarifnih številk.
Primerjava carinskih stopenj
EU Brez carine – 7 % Carina za tretje države 344 oznak · povprečje 0,2 % 
Turčija Brez carine – 40 % Carina za tretje države 785 oznak · povprečje 9,4 % 
ZDA Brez carine – 10 % Splošna stopnja (MFN) 262 oznak · povprečje 0,3 % 
Združeno kraljestvo Brez carine – 50 % Carina za tretje države 593 oznak · povprečje 23,8 % 
Kanada Brez carine Carina za tretje države 550 oznak 
Mehika Brez carine – 50 % Carina za tretje države 409 oznak · povprečje 30,6 % 
Brazilija Brez carine – 25 % Carina za tretje države 212 oznak · povprečje 11 % 
Argentina Brez carine – 14 % Carina za tretje države 642 oznak · povprečje 9,9 % 
Peru Brez carine Carina za tretje države 198 oznak 
Nova Zelandija Brez carine – 5 % Carina za tretje države 985 oznak · povprečje 3,3 % 
Japonska Brez carine – 6,3 % Carina za tretje države 346 oznak · povprečje 0,2 % 
Tajvan Brez carine Carina za tretje države 767 oznak 
GCC 5 % – 10 % Carina za tretje države 294 oznak · povprečje 5,3 % 
Švica Brez carine Carina za tretje države 167 oznak 
Norveška Brez carine Carina za tretje države 169 oznak 
Severna Makedonija Brez carine – 10 % Carina za tretje države 344 oznak · povprečje 0,4 % 
Nigerija Brez carine – 20 % Carina za tretje države 178 oznak · povprečje 8,6 % Tarifne številke 29
- 7201Grodelj in zrcalovina, v štrucah, blokih in drugih primarnih oblikah
- 7202Ferozlitine
- 7203Železo, dobljeno z direktno redukcijo železove rude, in gobasti izdelki iz železa, v kosih, peletih in podobnih oblikah; železo minimalne čistoče 99,94 mas. %, v kosih, peletih ali podobnih oblikah
- 7204Odpadki in ostanki železa ali jekla; odpadni ingoti iz železa ali jekla za pretaljevanje
- 7205Granule in prah iz grodlja, zrcalovine, železa ali jekla
- 7206Železo in nelegirano jeklo, v ingotih ali drugih primarnih oblikah (razen železa iz tarifne številke 7203)
- 7207Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla
- 7208Ploščati vroče valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti
- 7209Ploščati hladno valjani (hladno deformirani) izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti
- 7210Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, platirani, prevlečeni ali prekriti
- 7211Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine manj kot 600 mm, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti
- 7212Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine manj kot 600 mm, platirani, prevlečeni ali prekriti
- 7213Palice, vroče valjane, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla
- 7214Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane, vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju
- 7215Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla
- 7216Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla
- 7217Žica iz železa ali nelegiranega jekla
- 7218Nerjavno jeklo v ingotih ali drugih primarnih oblikah; polizdelki iz nerjavnega jekla
- 7219Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, širine 600 mm in več
- 7220Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, širine manj kot 600 mm
- 7221Palice, vroče valjane, v ohlapnih kolobarjih, iz nerjavnega jekla
- 7222Palice, kotni profili in drugi profili iz nerjavnega jekla
- 7223Žica iz nerjavnega jekla
- 7224Druga legirana jekla v ingotih ali drugih primarnih oblikah; polizdelki iz drugih legiranih jekel
- 7225Ploščato valjani izdelki iz drugih legiranih jekel, širine 600 mm in več
- 7226Ploščati valjani izdelki iz drugih legiranih jekel, širine manj kot 600 mm
- 7227Palice, vroče valjane, v ohlapno navitih kolobarjih, iz drugih legiranih jekel
- 7228Palice, kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel
- 7229Žica iz drugih legiranih jekel
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 36,4 mio. $36,4 mio. $+653,6 mio. $+6,8 mrd. $+> 15 mrd. $
Izvoz: 218
- Kitajska: 72,9 mrd. $
- Nemčija: 30,6 mrd. $
- Japonska: 29,2 mrd. $
- Indonezija: 26,3 mrd. $
- Južna Koreja: 25,9 mrd. $
- Združene države Amerike: 19,3 mrd. $
- Francija: 15 mrd. $
- Belgija: 15 mrd. $
- Italija: 14,8 mrd. $
- Brazilija: 12,4 mrd. $
- Rusija: 12,3 mrd. $
- Nizozemska: 12,1 mrd. $
- Indija: 11,4 mrd. $
- Turčija: 10,4 mrd. $
- Tajvan: 9,1 mrd. $
- Kanada: 9,1 mrd. $
- Avstrija: 8,9 mrd. $
- Španija: 8,6 mrd. $
- Vietnam: 8,1 mrd. $
- Švedska: 7,8 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 7,3 mrd. $
- Južnoafriška republika: 6,8 mrd. $
- Malezija: 6,6 mrd. $
- Poljska: 5,8 mrd. $
- Finska: 5,5 mrd. $
- Kazahstan: 5,2 mrd. $
- Slovaška: 4,2 mrd. $
- Češka: 4,2 mrd. $
- Mehika: 3,6 mrd. $
- Ukrajina: 3,4 mrd. $
- Oman: 3 mrd. $
- Egipt: 2,6 mrd. $
- Romunija: 2,2 mrd. $
- Luksemburg: 2,2 mrd. $
- Avstralija: 2,1 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 2,1 mrd. $
- Norveška: 2,1 mrd. $
- Tajska: 2,1 mrd. $
- Portugalska: 1,8 mrd. $
- Danska: 1,6 mrd. $
- Slovenija: 1,6 mrd. $
- Švica: 1,3 mrd. $
- Singapur: 1,2 mrd. $
- Madžarska: 1,2 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 1,1 mrd. $
- Saudova Arabija: 1,1 mrd. $
- Bolgarija: 928,1 mio. $
- Iran: 925,4 mio. $
- Srbija: 753,8 mio. $
- Litva: 730,9 mio. $
- Alžirija: 717,8 mio. $
- Trinidad in Tobago: 693,6 mio. $
- Nova Kaledonija: 692,1 mio. $
- Grčija: 680,1 mio. $
- Kolumbija: 653,6 mio. $
- Čile: 640,3 mio. $
- Bahrajn: 634,4 mio. $
- Severna Makedonija: 485 mio. $
- Libija: 468,6 mio. $
- Venezuela: 463,4 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 234 mio. $234 mio. $+1,2 mrd. $+6 mrd. $+> 16,3 mrd. $
Uvoz: 223
- Združene države Amerike: 34 mrd. $
- Kitajska: 30,3 mrd. $
- Nemčija: 25,7 mrd. $
- Turčija: 23,1 mrd. $
- Italija: 21,4 mrd. $
- Indija: 17 mrd. $
- Mehika: 16,3 mrd. $
- Vietnam: 14 mrd. $
- Južna Koreja: 14 mrd. $
- Francija: 12,3 mrd. $
- Nizozemska: 12,1 mrd. $
- Poljska: 12 mrd. $
- Belgija: 11,8 mrd. $
- Španija: 11,6 mrd. $
- Tajska: 11,2 mrd. $
- Indonezija: 10,6 mrd. $
- Tajvan: 9,5 mrd. $
- Kanada: 8,6 mrd. $
- Japonska: 7,9 mrd. $
- Češka: 7,6 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 6,8 mrd. $
- Saudova Arabija: 6,3 mrd. $
- Malezija: 6 mrd. $
- Egipt: 5,5 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 5,1 mrd. $
- Brazilija: 5,1 mrd. $
- Avstrija: 4,6 mrd. $
- Švedska: 4,5 mrd. $
- Romunija: 4,3 mrd. $
- Filipini: 4 mrd. $
- Portugalska: 3,8 mrd. $
- Pakistan: 3,4 mrd. $
- Bangladeš: 3,1 mrd. $
- Rusija: 3 mrd. $
- Madžarska: 2,9 mrd. $
- Slovaška: 2,9 mrd. $
- Singapur: 2,8 mrd. $
- Danska: 2,8 mrd. $
- Švica: 2,6 mrd. $
- Maroko: 2,5 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 2,4 mrd. $
- Finska: 2,4 mrd. $
- Slovenija: 2,3 mrd. $
- Izrael: 2,1 mrd. $
- Grčija: 2,1 mrd. $
- Uzbekistan: 2 mrd. $
- Peru: 1,9 mrd. $
- Kolumbija: 1,9 mrd. $
- Kazahstan: 1,9 mrd. $
- Avstralija: 1,8 mrd. $
- Južnoafriška republika: 1,7 mrd. $
- Bolgarija: 1,7 mrd. $
- Mozambik: 1,5 mrd. $
- Ukrajina: 1,5 mrd. $
- Čile: 1,4 mrd. $
- Srbija: 1,2 mrd. $
- Luksemburg: 1,2 mrd. $
- Alžirija: 1,2 mrd. $
- Gvatemala: 1,2 mrd. $
- Irak: 1,1 mrd. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 |  Kitajska | 72,9 mrd. $ | 15,8 % |
| 2 |  Nemčija | 30,6 mrd. $ | 6,6 % |
| 3 | Japonska | 29,2 mrd. $ | 6,3 % |
| 4 |  Indonezija | 26,3 mrd. $ | 5,7 % |
| 5 |  Južna Koreja | 25,9 mrd. $ | 5,6 % |
| 6 | Združene države Amerike | 19,3 mrd. $ | 4,2 % |
| 7 |  Francija | 15 mrd. $ | 3,3 % |
| 8 |  Belgija | 15 mrd. $ | 3,3 % |
| 9 |  Italija | 14,8 mrd. $ | 3,2 % |
| 10 | Brazilija | 12,4 mrd. $ | 2,7 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Združene države Amerike | 34 mrd. $ | 7,4 % |
| 2 | Kitajska | 30,3 mrd. $ | 6,6 % |
| 3 | Nemčija | 25,7 mrd. $ | 5,6 % |
| 4 | Turčija | 23,1 mrd. $ | 5 % |
| 5 | Italija | 21,4 mrd. $ | 4,6 % |
| 6 |  Indija | 17 mrd. $ | 3,7 % |
| 7 | Mehika | 16,3 mrd. $ | 3,5 % |
| 8 |  Vietnam | 14 mrd. $ | 3 % |
| 9 | Južna Koreja | 14 mrd. $ | 3 % |
| 10 | Francija | 12,3 mrd. $ | 2,7 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v poglavju 72 344 oznak; carina za tretje države: 0 %–7 %. Brez carine: 321 od njih.
Turška carinska tarifa blago v poglavju 72 razdeli na 785 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–40 % (povprečje 9,4 %). Brez carine: 333 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v poglavju 72 262 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–10 %. Brez carine: 240 od njih.
Svetovna trgovina z blagom poglavja 72 je leta 2024 znašala 460,9 mrd. $, kar je 7,1 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Kitajska (15,8 % svetovnega izvoza), sledi Nemčija.
Največji uvoznik: Združene države Amerike (34 mrd. $).
Opombe k poglavju
Opombe
1. V tem poglavju ter v primerih, ki so navedeni v tej opombi pod (d), (e) in (f), imajo uporabljeni izrazi v tej nomenklaturi naslednji pomen:
(a) grodelj:
železo, ogljične zlitine, neprimerne za kovanje, z vsebnostjo ogljika več kot 2 mas. % in, ki vsebuje enega ali več od naslednjih elementov, specificiranih v razmerjih, izraženih v masnih %:
ne več kot 10 % kroma,
ne več kot 6 % mangana,
ne več kot 3 % fosforja,
ne več kot 8 % silicija,
skupaj ne več kot 10 mas. % ostalih elementov;
(b) zrcalovina:
zlitine železa in ogljika, ki vsebujejo več kot 6 mas. % in ne več kot 30 mas. % mangana in po drugih lastnostih ustrezajo določbam pod (a) te opombe;
(c) ferozlitine:
zlitine v štrucah, blokih, kosih ali podobnih primarnih oblikah, v oblikah, dobljenih s kontinuirnim litijem, in v obliki granul ali prahu, v aglomerirani ali neaglomerirani obliki in se navadno uporabljajo kot dodatki pri izdelavi drugih zlitin ali kot dezoksidanti, sredstva za razžveplanje ali za podobno uporabo v metalurgiji železa in ki jih ni mogoče kovati, vsebujejo pa 4 mas. % ali več železa in enega ali več naslednjih elementov (v masnih %):
več kot 10 % kroma,
več kot 30 % mangana,
več kot 3 % fosforja,
več kot 8 % silicija,
skupno več kot 10 % drugih elementov, razen ogljika, pri čemer bakra ne sme biti več kot 10 %;
(d) jeklo:
železni izdelki, razen tistih iz tar. št. 7203, ki so kovni (z izjemo določenih vrst, proizvedenih v obliki ulitkov) in ki vsebujejo 2 mas. % ali manj ogljika; kromova jekla pa imajo lahko tudi večji odstotek ogljika;
(e) nerjavno jeklo:
legirana jekla, ki vsebujejo 1,2 mas. % ali manj ogljika in 10,5 mas. % ali več kroma, z drugimi elementi ali brez njih;
(f) druga legirana jekla:
jekla, ki ne ustrezajo definiciji nerjavnih jekel in vsebujejo enega ali več naslednjih elementov v mejah (v masnih %):
0,3 % ali več aluminija,
0,0008 % ali več bora,
0,3 % ali več kroma,
0,3 % ali več kobalta,
0,4 % ali več bakra,
0,4 % ali več svinca,
1,65 % ali več mangana,
0,08 % ali več molibdena,
0,3 % ali več niklja,
0,06 % ali več niobija,
0,6 % ali več silicija,
0,05 % ali več titana,
0,3 % ali več volframa,
0,1 % ali več vanadija,
0,05 % ali več cirkonija,
0,1 % ali več drugih elementov (razen žvepla, fosforja, ogljika in dušika) vsakega posebej;
(g) odpadni ingoti iz železa ali jekla, namenjeni za pretaljevanje:
izdelki, grobo uliti v obliki ingotov brez nalitkov, kokilnih nastavkov (glave ingota), z očitnimi površinskimi napakami, njihova kemična sestava pa ne izpolnjuje zahtev grodlja, zrcalovine ali ferozlitin;
(h) granule:
izdelki, ki jih gre manj kot 90 mas. % skozi sito z odprtinami 1 mm, toda 90 mas. % ali več skozi sito z odprtinami 5 mm;
(ij) polizdelki:
kontinuirno vliti izdelki polnega prereza, lahko tudi vroče predvaljani; in drugi izdelki polnega prereza, vroče predvaljani, predkovani, vključno surovci za kotnike in druge profile, brez nadaljnje obdelave.
Ti izdelki niso predloženi v kolobarjih;
(k) ploščati valjani izdelki:
valjani izdelki polnega pravokotnega prereza (razen kvadratnega), ki ne ustrezajo definiciji pod (ij), v obliki:
kolobarjev drug nad drugim ležečih tesno navitih slojev, ali
ravnih kosov, katerih širina je, če so tanjši kot 4,75 mm, enaka najmanj desetkratni debelini, ali če so debeli 4,75 mm ali več, pa širina več kot 150 mm in je najmanj dvakrat večja od debeline.
S ploščatimi valjanimi izdelki so mišljeni tudi izdelki z reliefno površino, ki je nastala neposredno z valjanjem (npr.: žlebovi, rebra, kocke, kaplje, gumbi, rombi), in tisti, ki so bili perforirani, nagubani ali polirani, če s tem ne dobijo značaja predmetov ali izdelkov iz drugih tarifnih številk.
Ploščati valjani izdelki v obliki, ki se razlikuje od pravokotne ali kvadratne oblike, katere koli velikosti, se uvrščajo kot izdelki, široki 600 mm ali več, če s tem ne dobijo značaja predmetov ali izdelkov iz drugih tarifnih številk;
(l) palice, vroče valjane, v ohlapno navitih kolobarjih:
vroče valjani izdelki v obliki ohlapno navitih kolobarjev, s polnim prečnim prerezom v obliki kroga, krožnega segmenta, ovala, pravokotnika (tudi kvadrata), trikotnika ali drugih konveksnih mnogokotnikov (vključno „sploščeni krogi“ in „modificirani pravokotniki“, katerih dve nasprotni strani sta izbočeni, drugi dve strani pa sta ravni, enakih dolžin in vzporedni). Ti izdelki imajo lahko vdolbine, rebra, žlebove ali druge deformacije, nastale med valjanjem (palice za armiranje betona);
(m) palice:
izdelki, ki ne ustrezajo nobeni izmed definicij pod (ij), (k) ali (l) ali definiciji za hladno vlečeno žico, po vsej dolžini pa imajo enak prečni prerez v obliki kroga, krožnega segmenta, ovala, pravokotnika (vključno kvadrat), trikotnika ali drugih konveksnih mnogokotnikov (vključno „sploščeni krogi“ in „modificirani pravokotniki“, katerih dve nasprotni strani sta izbočeni, drugi dve strani pa sta ravni, enakih dolžin in vzporedni).
Ti izdelki:
imajo lahko vdolbine, rebra, žlebove ali druge deformacije, nastale med valjanjem (palice za armiranje betona),
so lahko spiralno zaviti po valjanju;
(n) kotniki in drugi profili:
izdelki, ki imajo po vsej svoji dolžini enak polni prečni prerez, ne ustrezajo pa predhodnim definicijam pod (ij), (k), (l) ali (m) ali definiciji za žico.
(o) žica:
hladno oblikovani izdelki v kolobarjih, ki imajo po vsej svoji dolžini enak polni prečni prerez, ne ustrezajo pa definiciji za ploščate valjane izdelke;
(p) votle palice za svedre:
votle palice s kakršnim koli prečnim prerezom, primerne za proizvodnjo svedrov, katerih največja zunanja dimenzija prečnega prereza je več kot 15 mm in ne več kot 52 mm, največja notranja dimenzija pa ne presega polovice največje zunanje dimenzije; votle palice iz železa ali jekla, ki ne ustrezajo tej definiciji, se uvrščajo pod tar. št. 7304.
2. Izdelki iz železa ali jekla, platirani s slojem iz druge vrste železa ali jekla, se uvrščajo kot izdelek iz železa ali jekla, ki prevladuje po masi.
3. Izdelki iz železa ali jekla, dobljeni z elektrolitskim nanašanjem, tlačnim litjem ali sintranjem, se uvrščajo glede na obliko, sestavo in videz pod tarifne številke tega poglavja kot podobni vroče valjani izdelki.
Opombi k podštevilkam
1. V tem poglavju naslednji izrazi pomenijo:
(a) legirani grodelj:
grodelj, ki vsebuje enega ali več od naslednjih elementov, specificiranih v razmerjih, izraženih v masnih %:
več kot 0,2 % kroma,
več kot 0,3 % bakra,
več kot 0,3 % niklja,
več kot 0,1 % katerega koli od naslednjih elementov: aluminija, molibdena, titana, volframa, vanadija;
(b) nelegirano avtomatno jeklo:
nelegirano jeklo, ki vsebuje enega ali več naslednjih elementov specificiranih v razmerjih, izraženih v masnih %:
0,08 % ali več žvepla,
0,1 % ali več svinca,
več kot 0,05 % selena,
več kot 0,01 % telurja,
več kot 0,05 % bizmuta;
(c) silicijeva jekla za elektropločevine:
legirana jekla, ki vsebujejo najmanj 0,6 mas. % toda ne več kot 6 mas. % silicija in ne več kot 0,08 mas. % ogljika. Ta jekla lahko vsebujejo največ 1 mas. % aluminija, ne smejo pa vsebovati drugih elementov v količini, ki bi dala jeklu značilnosti drugega legiranega jekla;
(d) hitrorezna jekla:
legirana jekla, ki vsebujejo, z ali brez drugih elementov, najmanj dva od naslednjih treh legirnih elementov: molibden, volfram in vanadij v skupni količini 7 mas. % ali več ter 0,6 mas. % ali več ogljika in 3 mas. % do 6 mas. % kroma;
(e) silicij-manganova jekla:
legirana jekla, ki vsebujejo v masnih %:
ne več kot 0,7 % ogljika,
0,5 % ali več, toda ne več kot 1,9 % mangana,
0,6 % ali več, toda ne več kot 2,3 % silicija, ne vsebujejo pa katerega koli drugega elementa v količini, ki bi dala jeklu značilnosti drugega legiranega jekla.
2. Pri uvrščanju ferozlitin v podštevilke tar. št. 7202 je treba upoštevati naslednja pravila:
Ferozlitina se šteje kot binarna in se uvršča v ustrezno podštevilko (če obstaja), če samo eden izmed legirnih elementov presega minimalni odstotek iz opombe 1(c) tega poglavja; analogno temu se šteje kot ternarni oziroma kvarternarni, če dva oziroma trije legirni elementi presegajo navedeni minimalni odstotek.
Za uporabo tega pravila mora znašati delež nenaštetih „drugih elementov“ iz opombe 1(c) k temu poglavju vsakega več kot 10 mas. %.
Dodatna opomba
1. Našteti izrazi imajo naslednje pomene:
„električni“: za potrebe tar. podšt. 72091610, 72091710, 72091810, 72092610, 72092710, 72092810 in 72112320 pomeni ploščato valjane izdelke, ki imajo pod tokom frekvence 50 Hz in magnetnim pretokom 1 T naslednje vatne izgube na kilogram, računano po Epsteinovi metodi:
2,1 W ali manj, kadar njihova debelina ne presega 0,20 mm,
3,6 W ali manj, kadar njihova debelina ni manjša od 0,20 mm, vendar je manjša od 0,60 mm,
6 W ali manj, kadar njihova debelina ni manjša od 0,60 mm, vendar ne večja od 1,50 mm;
„pokositrena pločevina“: za potrebe tar. podšt. 72101220, 72107010, 72121010 in 72124020 pomeni ploščato valjane izdelke (debeline manjše kot 0,5 mm), prevlečene s plastjo kovine, ki vsebuje najmanj 97 mas. % ali več kositra;
„orodno jeklo“: pod tar. podšt. 72241010, 72249002, 72253010, 72254012, 72269120, 72283020, 72284010, 72285020 in 72286020, pomeni legirana jekla, razen nerjavnih in hitroreznih jekel, ki imajo eno od naslednjih sestav, z drugimi elementi ali brez njih (v masnih %):
manj kot 0,6 % ogljika
in
0,7 % ali več silicija in 0,05 % ali več vanadija
ali
4 % ali več volframa,
0,8 % ali več ogljika
in
0,05 % ali več vanadija,
več kot 1,2 % ogljika
in
najmanj 11 %, vendar največ 15 % kroma,
0,16 % ali več, vendar največ 0,5 % ogljika
in
3,8 % ali več, vendar največ 4,3 % niklja
in
1,1 % ali več, vendar največ 1,5 % kroma
in
0,15 % ali več, vendar največ 0,5 % molibdena,
0,3 % ali več, vendar največ 0,5 % ogljika
in
1,4 % ali več, vendar največ 2,1 % kroma
in
0,15 % ali več, vendar največ 0,5 % molibdena
in
manj kot 1,2 % niklja,
0,3 % ali več ogljika
in
manj kot 5,2 % kroma
in
0,65 % ali več molibdena ali 0,4 % ali več volframa,
0,5 % ali več, vendar največ 0,6 % ogljika
in
1,25 % ali več, vendar največ 1,8 % niklja
in
0,5 % ali več, vendar največ 1,2 % kroma
in
0,15 % ali več, vendar največ 0,5 % molibdena.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „železo in jeklo“?
Blago „železo in jeklo“ se uvršča v poglavje 72, oddelek XV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 72 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 7 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 72 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 40 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 72?
Kitajska: 72,9 mrd. $ v letu 2024 (15,8 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 72 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1,6 mrd. $, kar pomeni 41. mesto med izvozniki.