Tarifna številka · Poglavje 84
8452: Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tarifne številke 8440; omarice, stojala in pokrovi, posebej zasnovani za šivalne stroje; igle za šivalne stroje
Tarifna številka 8452 iz poglavja 84 (jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli) ima 5 tarifnih podštevilk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 5
- 8452.10Šivalni stroji za gospodinjstva
- 8452.21Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tarifne: drugi šivalni stroji, avtomati
- 8452.29Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tarifne: drugi šivalni stroji, drugiIndustrijski šivalni stroji, neavtomatski
- 8452.30Igle za šivalne stroje
- 8452.90Omarice, stojala in pokrovi za šivalne stroje ter njihovi deli; drugi deli za šivalne stroje
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 144 tis. $144 tis. $+2 mio. $+33 mio. $+> 190 mio. $
Izvoz: 173
- Kitajska: 2,1 mrd. $
- Vietnam: 597 mio. $
- Japonska: 314 mio. $
- Tajvan: 311 mio. $
- Nemčija: 270 mio. $
- Singapur: 190 mio. $
- Tajska: 133 mio. $
- Češka: 110 mio. $
- Združene države Amerike: 107 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 87 mio. $
- Italija: 87 mio. $
- Indija: 78 mio. $
- Malezija: 76 mio. $
- Poljska: 67 mio. $
- Turčija: 51 mio. $
- Švica: 48 mio. $
- Južna Koreja: 38 mio. $
- Nizozemska: 33 mio. $
- Španija: 22 mio. $
- Romunija: 17 mio. $
- Kanada: 13 mio. $
- Hrvaška: 11 mio. $
- Avstrija: 10 mio. $
- Francija: 8 mio. $
- Portugalska: 8 mio. $
- Belgija: 7 mio. $
- Brazilija: 6 mio. $
- Švedska: 6 mio. $
- Združeno kraljestvo: 6 mio. $
- Kirgizistan: 5 mio. $
- Honduras: 5 mio. $
- Južnoafriška republika: 4 mio. $
- Danska: 4 mio. $
- Litva: 4 mio. $
- Združeni arabski emirati: 3 mio. $
- Filipini: 3 mio. $
- Bolgarija: 3 mio. $
- Haiti: 2 mio. $
- Madžarska: 2 mio. $
- Slovaška: 2 mio. $
- Slovenija: 2 mio. $
- Salvador: 2 mio. $
- Šrilanka: 2 mio. $
- Indonezija: 2 mio. $
- Avstralija: 2 mio. $
- Kambodža: 2 mio. $
- Srbija: 2 mio. $
- Rusija: 2 mio. $
- Maroko: 1 mio. $
- Dominikanska republika: 1 mio. $
- Latvija: 1 mio. $
- Estonija: 1 mio. $
- Kenija: 1 mio. $
- Mavricij: 1 mio. $
- Severna Makedonija: 969 tis. $
- Mehika: 955 tis. $
- Ukrajina: 924 tis. $
- Bahrajn: 901 tis. $
- Norveška: 845 tis. $
- Bosna in Hercegovina: 839 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 3 mio. $3 mio. $+17 mio. $+60 mio. $+> 189 mio. $
Uvoz: 211
- Združene države Amerike: 433 mio. $
- Vietnam: 391 mio. $
- Indija: 331 mio. $
- Nemčija: 274 mio. $
- Bangladeš: 211 mio. $
- Kitajska: 210 mio. $
- Singapur: 189 mio. $
- Indonezija: 136 mio. $
- Mehika: 134 mio. $
- Japonska: 129 mio. $
- Brazilija: 120 mio. $
- Malezija: 106 mio. $
- Poljska: 106 mio. $
- Turčija: 100 mio. $
- Rusija: 92 mio. $
- Francija: 83 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 78 mio. $
- Italija: 69 mio. $
- Združeni arabski emirati: 67 mio. $
- Egipt: 66 mio. $
- Nizozemska: 66 mio. $
- Kambodža: 60 mio. $
- Tajska: 55 mio. $
- Maroko: 50 mio. $
- Pakistan: 49 mio. $
- Uzbekistan: 48 mio. $
- Alžirija: 46 mio. $
- Združeno kraljestvo: 46 mio. $
- Kanada: 44 mio. $
- Španija: 40 mio. $
- Šrilanka: 39 mio. $
- Nigerija: 36 mio. $
- Iran: 34 mio. $
- Romunija: 32 mio. $
- Švica: 32 mio. $
- Južna Koreja: 31 mio. $
- Kolumbija: 31 mio. $
- Avstralija: 31 mio. $
- Tajvan: 30 mio. $
- Tunizija: 27 mio. $
- Južnoafriška republika: 26 mio. $
- Peru: 25 mio. $
- Filipini: 25 mio. $
- Kirgizistan: 22 mio. $
- Češka: 22 mio. $
- Mjanmar (Burma): 21 mio. $
- Gana: 21 mio. $
- Irak: 21 mio. $
- Kenija: 20 mio. $
- Gvatemala: 19 mio. $
- Dominikanska republika: 19 mio. $
- Argentina: 18 mio. $
- Ukrajina: 17 mio. $
- Srbija: 16 mio. $
- Avstrija: 15 mio. $
- Nikaragva: 15 mio. $
- Azerbajdžan: 15 mio. $
- Saudova Arabija: 14 mio. $
- Etiopija: 14 mio. $
- Kazahstan: 14 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 2,1 mrd. $ | 43,2 % | |
| 2 | 597 mio. $ | 12,1 % | |
| 3 | 314 mio. $ | 6,4 % | |
| 4 | 311 mio. $ | 6,3 % | |
| 5 | 270 mio. $ | 5,5 % | |
| 6 | 190 mio. $ | 3,9 % | |
| 7 | 133 mio. $ | 2,7 % | |
| 8 | 110 mio. $ | 2,2 % | |
| 9 | 107 mio. $ | 2,2 % | |
| 10 | 87 mio. $ | 1,8 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 433 mio. $ | 8,8 % | |
| 2 | 391 mio. $ | 8 % | |
| 3 | 331 mio. $ | 6,7 % | |
| 4 | 274 mio. $ | 5,6 % | |
| 5 | 211 mio. $ | 4,3 % | |
| 6 | 210 mio. $ | 4,3 % | |
| 7 | 189 mio. $ | 3,8 % | |
| 8 | 136 mio. $ | 2,8 % | |
| 9 | 134 mio. $ | 2,7 % | |
| 10 | 129 mio. $ | 2,6 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 8452 7 oznak; carina za tretje države: 2,7 %–9,7 %.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 8452 razdeli na 10 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 2,7 %–9,7 % (povprečje 4,2 %).
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 8452 8 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–2,5 %. Brez carine: 7 od njih.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 8452 razdeli na 7 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 8452 7 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–9 %. Brez carine: 6 od njih.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 8452 razdeli na 17 oznak; uvozna carina (IGI): 0 %–15 % (povprečje 1,2 %). Brez carine: 15 od njih.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 8452 21 oznak; stopnja TEC: 0 %–20 %. Brez carine: 1 od njih.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 8452 razdeli na 32 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–20 % (povprečje 11 %). Brez carine: 11 od njih.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 8452 7 oznak; carina ad valorem: 0 %–11 %. Brez carine: 5 od njih.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 8452 razdeli na 7 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 0,7 %). Brez carine: 6 od njih.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 8452 11 oznak; uporabljena stopnja: brez carine.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 8452 razdeli na 17 oznak; stopnja iz stolpca 1: 2 %–5 % (povprečje 2,8 %).
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 8452 8 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 8452 razdeli na 5 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 8452 5 oznak; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 8452 razdeli na 7 oznak; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 8452 5 oznak; uvozna carina: 5 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 8452 je leta 2024 znašala 4,9 mrd. $, kar je 9,6 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Kitajska (43,2 % svetovnega izvoza), sledi Vietnam.
Največji uvoznik: Združene države Amerike (433 mio. $).
Slovenija je med izvozniki na 41. mestu z vrednostjo 2 mio. $ (skupaj 173 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 96. mestu z vrednostjo 5 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) mlinski kamni, brusilni kamni in drugi izdelki iz poglavja 68;
(b) stroji ali naprave (npr. črpalke) iz keramičnega materiala in keramični deli strojev ali naprav iz katerega koli drugega materiala (poglavje 69);
(c) laboratorijsko steklo (tar. št. 7017); stroji, aparati in drugi izdelki za tehnične potrebe in njihovi deli, iz stekla (tar. št. 7019 ali 7020);
(d) izdelki iz tar. št. 7321 ali 7322 ter podobni izdelki iz drugih navadnih kovin (poglavja 74 do 76 ali 78 do 81);
(e) sesalniki za prah iz tar. št. 8508;
(f) elektromehanski gospodinjski aparati iz tar. št. 8509; digitalni fotoaparati iz tar. št. 8525;
(g) hladilniki za izdelke iz oddelka XVII, ali
(h) ročne mehanične priprave za čiščenje podov, brez motorja (tar. št. 9603).
2. Stroji in aparati, ki ustrezajo poimenovanju iz ene ali več tar. št. od 8401 do 8424 ali tar. št. 8486 in hkrati poimenovanju iz ene ali več tar. št. od 8425 do 8480, se smiselno opombi 3 k oddelku XVI in z opombo 11 tega poglavja uvrščajo pod ustrezne tarifne številke prve skupine ali pod tar. št. 8486, ne pa druge skupine.
(A) Pod tar. št. 8419 pa ne spadajo:
(a) naprave za kalitev, valilniki in tople baterije za piščance (tar. št. 8436);
(b) stroji za vlaženje zrna (tar. št. 8437);
(c) difuzijski aparati za ekstrakcijo sladkornega soka (tar. št. 8438);
(d) stroji za termično obdelavo tekstilne preje, tkanin in drugih tekstilnih izdelkov (tar. št. 8451); ali
(e) stroji ali naprave, ki so zasnovani za mehanske operacije, v katerih je sprememba temperature, tudi če je potrebna, pomožna funkcija.
(B) Pod tar. št. 8422 ne spadajo:
(C) Pod tar. št. 8424 ne spadajo:
3. Obdelovalni stroji za obdelavo katerega koli materiala, ki ustrezajo poimenovanju iz tar. št. 8456 in hkrati poimenovanjem iz tar. št. 8457, 8458, 8459, 8460, 8461, 8464 ali 8465, se uvrščajo pod tar. št. 8456.
4. Tar. št. 8457 obsega samo obdelovalne stroje za obdelavo kovin, razen stružnic (vključno s centri za struženje), ki lahko izvajajo razne operacije strojne obdelave, in sicer:
(a) z avtomatično zamenjavo orodja iz „magacina“ ali podobno v skladu s programom strojne obdelave (centri za strojno obdelavo);
(b) z avtomatično uporabo, hkrati ali zaporedoma, raznih delovnih enot za obdelavo fiksno postavljenega obdelovanca (stroji, izdelani na principu delovnih enot, z eno postajo), ali
(c) z avtomatičnim prenosom obdelovanca na razne delovne enote (prenašalni stroji z več postajami).
5. Za namene tar. št. 8462 je „razrezna linija“ za ploščate izdelke obdelovalna linija, sestavljena iz razvijalnika, sploščevalnika kolobarjev, razrezovalnika in zvijalnika. „Linija za razrez po dolžini“ za ploščate izdelke je obdelovalna linija, sestavljena iz razvijalnika, sploščevalnika kolobarjev in rezalnika.
6.
A. Z izrazom „stroji za avtomatsko obdelavo podatkov“ iz tar. št. 8471 so mišljeni:
1. ki si lahko zapomnijo program ali programe obdelave in najmanj podatke, ki so takoj potrebni za izvršitev programa;
2. ki se lahko prosto programirajo v składu s potrebami uporabnika;
3. ki lahko izvajajo aritmetične operacije, ki jih je določil uporabnik, in
4. ki lahko brez posredovanja človeka izvršujejo program obdelave, ki od njih zahteva, da modificirajo potek obdelave z logično odločitvijo med potekom obdelave.
B. Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) so lahko v obliki sistemov, ki so sestavljeni iz spremenljivega števila posameznih enot.
C. V skladu z določbami, navedenemi v odstavkih D. in E. spodaj, upoštevajo enoto kot del sistema za obdelavo podatkov, če izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje:
1. da so take vrste, da se samo ali zlasti uporablja v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP);
2. da jo je mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo, neposredno ali po eni ali več drugih enotah, in
3. da je sposobna sprejeti ali oddati podatke v obliki šifre ali signala, ki je uporabna za sistem.
Ločeno predložene posamezne enote strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) se uvrščajo pod tar. št. 8471.
Vendar se tipkovnice, koordinatne vhodne enote x, y in diskovne pomnilniške enote, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v odstavkih C.2 in C.3 zgoraj, v vseh primerih uvrščajo kot enote pod tar. št. 8471.
D. Tar. št. 8471 ne zajema naslednjih strojev, kadar so predloženi ločeno, čeprav izpolnjujejo vse pogoje, navedene v opombi 6(C):
1. tiskalniki, kopirni stroji, stroji za pošiljanje telefaksov, tudi v medsebojni kombinaciji;
2. aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje);
3. zvočniki in mikrofoni;
4. televizijske kamere, digitalni fotografski aparati in videosnemalne kamere;
5. monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika.
E. Stroji, drugačni od strojev za avtomatsko obdelavo podatkov AOP, ki so konstruirani za opravljanje specifične funkcije, imajo pa vgrajen AOP ali pa delujejo v povezavi s stroji za AOP, se uvrščajo pod tarifno številko stroja, ki ustreza njihovi specifični funkciji, ali, če to ni mogoče, pod preostale tarifne številke.
7. Tar. št. 8482 obsega med drugim polirane jeklene kroglice, pri katerih se največji in najmanjši premer ne razlikujeta od nominalnega premera več kot za 1 % ali 0,05 mm, odvisno od tega, kaj je manjše.
Druge jeklene kroglice se uvrščajo pod tar. št. 7326.
8. Večnamenski stroji se uvrščajo tako, kot da je njihov glavni namen uporabe tudi edini.
V skladu z opombo 2 k temu poglavju in opombi 3 k oddelku XVI se stroj, katerega glavni namen ni opisan pod nobeno tarifno številko ali noben njegov namen ni glaven, uvršča pod tar. št. 8479, če ni drugače določeno. Tar. št. 8479 obsega tudi stroje za izdelavo vrvi in motvozov (npr. za sukanje, vpletanje, izdelavo vrvi) iz kovinske žice, tekstilne preje ali katerega koli drugega materiala ali kombinacije teh materialov.
9. Pri tar. št. 8470 je pojem „žepne velikosti“ vezan na dimenzije od katerih nobena ne sme presegati vrednosti 170 mm × 100 mm × 45 mm.
10. Za namene tar. št. 8485 izraz „aditivna proizvodnja“ (imenovana tudi 3D tiskanje) pomeni oblikovanje fizičnih predmetov na podlagi digitalnega modela z zaporednim dodajanjem in plastenjem ter učvrstitvijo in strjevanjem materiala (npr. kovine, plastike ali keramike).
Ob upoštevanju opombe 1 k oddelku XVI in opombe 1 k poglavju 84 je treba stroje, ki ustrezajo poimenovanju pod tar. št. 8485, uvrstiti pod to tarifno številko in ne pod katerokoli drugo tarifno številko nomenklature.
11.
A. Opombi 12 (a) in 12 (b) k poglavju 85 se prav tako nanašata na izraza „polprevodniški element“ oziroma „elektronska integrirana vezja“, kakor sta uporabljena v tej opombi in v tar. št. 8486. Vendar se za namene te opombe in tar. št. 8486 izraz „polprevodniški element“ nanaša tudi na fotoobčutljive polprevodniške naprave in na svetleče diode (LED).
B. Izraz „proizvodnja ploskega prikazovalnika“ v tej opombi in tar. št. 8486, zajema proizvodnjo podlag uporabljenih v ploskovnih prikazovalnikih. Ne zajema pa proizvodnje stekla ali sestavljanja plošč tiskanega vezja ali drugih elektronskih delov ploskega prikazovalnika. Izraz ploski ravni prikazovalniki ne zajema tehnologije katodne cevi.
C. Tar. št. 8486 prav tako zajema stroje in aparate, ki se uporabljajo samo ali zlasti za:
1. izdelavo ali popravilo mask in mrežic;
2. sestavljanje polprevodniških naprav ali integriranih elektronskih vezij;
3. dviganje, manipulacijo, nakladanje in razkladanje ingotov, rezin, polprevodniških naprav, elektronskih integriranih vezij in ploskih ravnih prikazovalnikov.
D. V skladu z določbami, navedenimi v opombi 1 k oddelku XVI in opombi 1 k poglavju 84, je treba stroje in aparate, ki ustrezajo poimenovanju pod tar. št. 8486, uvrstiti v to tarifno številko in ne v katerokoli drugo tarifno številko nomenklature.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „šivalni stroji“?
Blago „šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tarifne številke 8440; omarice, stojala in pokrovi, posebej zasnovani za šivalne stroje; igle za šivalne stroje“ se uvršča v tarifno številko 8452 (v poglavju 84), oddelek XVI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 8452 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 2,7 % do 9,7 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 8452 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 2,7 % do 9,7 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 8452?
Kitajska: 2,1 mrd. $ v letu 2024 (43,2 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 8452 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 2 mio. $, kar pomeni 41. mesto med izvozniki.