Poglavje
Poglavje 85: Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
Poglavje 85 je del oddelka XVI, stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode; vsebuje 48 tarifnih številk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne številke 48
- 8501Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov)
- 8502Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki
- 8503Deli, ki so samo ali zlasti primerni za uporabo s stroji iz tarifne številke 8501 ali 8502
- 8504Električni transformatorji, statični pretvorniki (npr. usmerniki) in indukcijske tuljave
- 8505Elektromagneti; trajni magneti in izdelki, ki so namenjeni, da po magnetenju postanejo trajni magneti; vpenjalne glave, vpenjalne naprave in podobna držala za obdelovance na osnovi elektromagnetov ali trajnih magnetov; elektromagnetne sklopke in zavore; elektromagnetne dvigalne glave
- 8506Primarne celice in primarne baterije
- 8507Električni akumulatorji, vključno s separatorji zanje, pravokotni ali ne, vključno s kvadratnimi
- 8508Sesalniki za prah
- 8509Elektromehanski gospodinjski aparati z vdelanim elektromotorjem, razen sesalnikov za prah iz tarifne številke 8508
- 8510Aparati za britje, striženje ter naprave za odstranjevanje dlak z vdelanim elektromotorjem
- 8511Električna oprema za vžiganje in zaganjanje motorjev z notranjim zgorevanjem, ki se vžigajo s svečko ali kompresijo (npr. vžigalni magneti, magnetna dinama, vžigalne tuljave, vžigalne svečke, ogrevalne svečke, električni zaganjalniki); generatorji (npr. dinama in alternatorji) in regulatorji zanje
- 8512Električna oprema za razsvetljavo in signalizacijo (razen izdelkov iz tarifne številke 8539), vetrobranski brisalci, naprave za odmrznitev in naprave za razmeglitev, za dvokolesa in motorna vozila
- 8513Prenosne električne svetilke z lastnim virom energije (npr. suhe baterije, akumulatorji ali elektromagneti), razen opreme za razsvetljavo iz tarifne številke 8512
- 8514Industrijske ali laboratorijske električne peči (vključno s tistimi, ki delujejo na principu indukcije ali dielektrične izgube); druga oprema za segrevanje materialov na principu indukcije ali dielektrične izgube
- 8515Stroji in aparati za mehko in trdo spajkanje ali varjenje, električni (vključno z električno segrevalnim plinom), laserski ali na principu druge svetlobe ali fotonskega snopa, ultrazvoka, elektronskega snopa, magnetnih impulzov ali plazemskega obloka, vključno s tistimi, s katerimi se lahko reže; električni stroji in aparati za vroče brizganje kovin ali kermetov
- 8516Električni pretočni ali akumulacijski grelniki vode in potopni grelniki; električni aparati za ogrevanje prostorov in električne naprave za ogrevanje tal; elektrotermični aparati za urejanje las (npr. aparati za sušenje las, aparati za kodranje las idr.) in aparati za sušenje rok; električni likalniki; druge gospodinjske elektrotermične naprave; električni grelni upori, razen tistih iz tarifne številke 8545
- 8517Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno pametni telefoni in drugi telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja; drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528
- 8518Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih ohišjih; naglavne slušalke in ušesne slušalke, kombinirane z mikrofonom ali ne, in kompleti, ki sestojijo iz mikrofona in enega ali več zvočnikov; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka
- 8519Aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka
- 8521Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne
- 8522Deli in pribor, uporabni samo ali zlasti z aparati iz tarifnih številk 8519 ali 8521
- 8523Plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem, „pametne kartice“ in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, posneti ali ne, vključno z matricami in galvanskimi odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37
- 8524Moduli z ravnimi ploskimi prikazovalniki, z zasloni na dotik ali brez njih
- 8525Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere
- 8526Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje
- 8527Sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali z uro
- 8528Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike
- 8529Deli, ki so samo ali zlasti namenjeni za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8524 do 8528
- 8530Električna oprema za signalizacijo, varnost, nadzor ali upravljanje prometa po železniških ali tramvajskih progah, cestah, notranjih vodnih poteh, parkiriščih, lukah ali letališčih (razen opreme iz tarifne številke 8608)
- 8531Električni aparati za zvočno ali vizualno signalizacijo (npr. zvonci, sirene, indikatorske plošče, alarmni aparati proti tatvini ali požaru), razen tistih iz tarifnih številk 8512 ali 8530
- 8532Električni kondenzatorji, konstantni, spremenljivi ali nastavljivi (vnaprej nastavljeni)
- 8533Električni upori (vključno z reostati in potenciometri), razen grelnih uporov
- 8534Tiskana vezja
- 8535Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih (npr. stikala, varovalke, prenapetostni odvodniki, omejevalniki napetosti, dušilni elementi motečih valov, vtiči in drugi konektorji, priključno - razdelilne omare), za napetost nad 1000 V
- 8536Električni aparati za vklapljanje in izklapljanje, ali za zaščito električnih tokokrogov, ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih (npr. stikala, releji, varovalke, dušilni elementi motečih valov, vtiči in vtičnice, okovi žarnic in drugi konektorji, priključno-razdelilne omare), za napetosti do vključno 1000 V; konektorji za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken
- 8537Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tarifne številke 8535 ali 8536, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s tistimi z vgrajenimi instrumenti in aparati iz poglavja 90 in aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz tarifne številke 8517
- 8538Deli, ki so samo ali zlasti namenjeni za uporabo z aparati iz tarifne številke 8535, 8536 ali 8537
- 8539Električne žarnice z nitko in sijalke na razelektrenje, vključno zaprte reflektorske luči s prednjo lečo, ultravijolične in infrardeče sijalke; obločnice; svetlobni viri s svetlečimi diodami (LED)
- 8540Žarilnokatodne, hladnokatodne in fotokatodne elektronke in cevi (npr. vakuumske elektronke ali cevi, napolnjene s paro ali plinom, živosrebrove usmerjevalke, katodne cevi, slikovne cevi za televizijske kamere)
- 8541Polprevodniški elementi (npr. diode, tranzistorji, polprevodniški pretvorniki); fotoobčutljivi polprevodniški elementi, vključno fotonapetostne celice, sestavljene v module ali plošče ali ne; svetleče diode (LED), sestavljene z drugimi svetlečimi diodami (LED) ali ne; montirani piezoelektrični kristali
- 8542Elektronska integrirana vezja
- 8543Električni stroji in aparati s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju
- 8544Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega
- 8545Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene
- 8546Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala
- 8547Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom
- 8548Električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju
- 8549Električni in elektronski odpadki in ostanki
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 31,8 mio. $31,8 mio. $+1,8 mrd. $+21,1 mrd. $+> 132,5 mrd. $
Izvoz: 225
- Kitajska: 1,1 bil. $
- Tajvan: 290,4 mrd. $
- Južna Koreja: 233 mrd. $
- Vietnam: 199,7 mrd. $
- Združene države Amerike: 188,4 mrd. $
- Nemčija: 156,9 mrd. $
- Malezija: 132,5 mrd. $
- Japonska: 119,9 mrd. $
- Mehika: 112,5 mrd. $
- Singapur: 101,6 mrd. $
- Tajska: 65,9 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 49,5 mrd. $
- Nizozemska: 48,1 mrd. $
- Češka: 46,8 mrd. $
- Filipini: 46,6 mrd. $
- Francija: 45,6 mrd. $
- Indija: 45,6 mrd. $
- Poljska: 42,5 mrd. $
- Italija: 42,5 mrd. $
- Madžarska: 37,9 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 27,5 mrd. $
- Španija: 22,9 mrd. $
- Irska: 21,1 mrd. $
- Indonezija: 19,6 mrd. $
- Avstrija: 18,9 mrd. $
- Romunija: 18,9 mrd. $
- Kanada: 16,7 mrd. $
- Slovaška: 16,7 mrd. $
- Turčija: 16,6 mrd. $
- Izrael: 16,1 mrd. $
- Švedska: 15 mrd. $
- Švica: 14,6 mrd. $
- Maroko: 12,6 mrd. $
- Belgija: 12,5 mrd. $
- Portugalska: 8,4 mrd. $
- Danska: 8,2 mrd. $
- Saudova Arabija: 7,9 mrd. $
- Finska: 7,9 mrd. $
- Tunizija: 6,3 mrd. $
- Slovenija: 6,1 mrd. $
- Srbija: 5,6 mrd. $
- Bolgarija: 5,2 mrd. $
- Brazilija: 5 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 3,7 mrd. $
- Egipt: 3,5 mrd. $
- Norveška: 3,4 mrd. $
- Avstralija: 3,1 mrd. $
- Kostarika: 3,1 mrd. $
- Estonija: 3 mrd. $
- Litva: 2,9 mrd. $
- Kambodža: 2,8 mrd. $
- Ukrajina: 2,6 mrd. $
- Hrvaška: 2,4 mrd. $
- Grčija: 2,4 mrd. $
- Južnoafriška republika: 2,3 mrd. $
- Latvija: 1,9 mrd. $
- Rusija: 1,8 mrd. $
- Severna Makedonija: 1,8 mrd. $
- Malta: 1,5 mrd. $
- Honduras: 1,5 mrd. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 729,8 mio. $729,8 mio. $+4,3 mrd. $+33,2 mrd. $+> 122,8 mrd. $
Uvoz: 225
- Združene države Amerike: 477,1 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 359,5 mrd. $
- Kitajska: 322,9 mrd. $
- Nemčija: 200,4 mrd. $
- Vietnam: 139,3 mrd. $
- Singapur: 125,9 mrd. $
- Mehika: 122,8 mrd. $
- Južna Koreja: 111,8 mrd. $
- Tajvan: 104,8 mrd. $
- Japonska: 102,4 mrd. $
- Malezija: 80,9 mrd. $
- Indija: 79,8 mrd. $
- Nizozemska: 75,3 mrd. $
- Francija: 70,4 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 65,8 mrd. $
- Tajska: 56,9 mrd. $
- Kanada: 52,1 mrd. $
- Češka: 50,1 mrd. $
- Poljska: 49,9 mrd. $
- Italija: 48,1 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 46,5 mrd. $
- Španija: 43,3 mrd. $
- Brazilija: 33,2 mrd. $
- Madžarska: 31,8 mrd. $
- Avstralija: 31,6 mrd. $
- Filipini: 28,1 mrd. $
- Turčija: 27 mrd. $
- Indonezija: 26,3 mrd. $
- Belgija: 25,4 mrd. $
- Saudova Arabija: 24,9 mrd. $
- Švedska: 24,3 mrd. $
- Avstrija: 24,3 mrd. $
- Slovaška: 21,4 mrd. $
- Rusija: 20,5 mrd. $
- Romunija: 19,9 mrd. $
- Švica: 17,3 mrd. $
- Irska: 14,6 mrd. $
- Danska: 12 mrd. $
- Izrael: 11,8 mrd. $
- Portugalska: 11 mrd. $
- Južnoafriška republika: 10,5 mrd. $
- Maroko: 10,2 mrd. $
- Norveška: 9,7 mrd. $
- Finska: 9,3 mrd. $
- Ukrajina: 9,1 mrd. $
- Čile: 7,3 mrd. $
- Grčija: 7 mrd. $
- Kazahstan: 6,6 mrd. $
- Pakistan: 6,6 mrd. $
- Egipt: 6,4 mrd. $
- Kolumbija: 6,3 mrd. $
- Argentina: 6,1 mrd. $
- Bolgarija: 6 mrd. $
- Slovenija: 5,2 mrd. $
- Srbija: 4,8 mrd. $
- Peru: 4,7 mrd. $
- Nova Zelandija: 4,3 mrd. $
- Irak: 4,2 mrd. $
- Litva: 4,1 mrd. $
- Uzbekistan: 3,9 mrd. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 1,1 bil. $ | 30,8 % | |
| 2 | 290,4 mrd. $ | 8,5 % | |
| 3 | 233 mrd. $ | 6,8 % | |
| 4 | 199,7 mrd. $ | 5,8 % | |
| 5 | 188,4 mrd. $ | 5,5 % | |
| 6 | 156,9 mrd. $ | 4,6 % | |
| 7 | 132,5 mrd. $ | 3,9 % | |
| 8 | 119,9 mrd. $ | 3,5 % | |
| 9 | 112,5 mrd. $ | 3,3 % | |
| 10 | 101,6 mrd. $ | 3 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 477,1 mrd. $ | 13,9 % | |
| 2 | 359,5 mrd. $ | 10,5 % | |
| 3 | 322,9 mrd. $ | 9,4 % | |
| 4 | 200,4 mrd. $ | 5,8 % | |
| 5 | 139,3 mrd. $ | 4,1 % | |
| 6 | 125,9 mrd. $ | 3,7 % | |
| 7 | 122,8 mrd. $ | 3,6 % | |
| 8 | 111,8 mrd. $ | 3,3 % | |
| 9 | 104,8 mrd. $ | 3,1 % | |
| 10 | 102,4 mrd. $ | 3 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v poglavju 85 493 oznak; carina za tretje države: 0 %–14 %. Brez carine: 202 od njih.
Turška carinska tarifa blago v poglavju 85 razdeli na 769 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–50 % (povprečje 2,8 %). Brez carine: 179 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v poglavju 85 624 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–15 %. Brez carine: 362 od njih.
Svetovna trgovina z blagom poglavja 85 je leta 2024 znašala 3,4 bil. $, kar je 4,3 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Kitajska (30,8 % svetovnega izvoza), sledi Tajvan.
Največji uvoznik: Združene države Amerike (477,1 mrd. $).
Opombe k poglavju
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) električno ogrevane odeje, posteljne blazine, blazine za stopala ipd.; električno ogrevana obleka, obutev in blazinice za ušesa ter drugi električno ogrevani predmeti, ki jih ljudje nosijo ali se vanje zavijajo;
(b) stekleni izdelki iz tar. št. 7011;
(c) stroji in aparati iz tar. št. 8486;
(d) sesalniki za uporabo v medicini, kirurgiji, zobozdravstvu ali veterini (tar. št. 9018), ali
(e) električno ogrevano pohištvo iz poglavja 94.
2. Tar. št. 8501 do 8504 ne obsegajo blaga, navedenega pod tar. št. 8511, 8512, 8540, 8541 ali 8542.
Usmerniki z živosrebrovo paro v kovinskem rezervoarju pa se uvrščajo pod tar. št. 8504.
3. Pod tar. št. 8507 izraz „električni akumulatorji“ vključuje akumulatorje s pomožnimi sestavnimi deli, ki prispevajo k funkciji akumulatorja za skladiščenje in dobavo energije ali ga ščitijo pred poškodbami, kot so električni priključki, naprave za nadzor temperature (npr. termistorji) in zaščitne naprave električnega kroga. Vključujejo lahko tudi del zaščitnega ohišja izdelkov, za katere so namenjene.
4. Tar. št. 8509 obsega samo elektromehanske stroje, ki se navadno uporabljajo v gospodinjstvu:
(a) loščilci za pod, stroji za mletje in mešanje hrane, sokovniki za sadje in vrtnine, ne glede na maso;
(b) druge stroje, če njihova masa ne presega 20 kg. Ta tarifna številka pa ne obsega ventilatorjev in ventilacijskih ali recirkulacijskih kuhinjskih odstranjevalnikov vonja z vgrajenim ventilatorjem, ki imajo filtre ali ne (tar. št. 8414), centrifugalnih sušilnikov perila (tar. št. 8421), pomivalnih strojev (tar. št. 8422), pralnih strojev za gospodinjstvo (tar. št. 8450), strojev za likanje z valji ali na drug način (tar. št. 8420 ali 8451), šivalnih strojev (tar. št. 8452), električnih škarij (tar. št. 8467) in elektrotermičnih aparatov (tar. št. 8516).
5. Za namene tar. št. 8517 izraz „pametni telefoni“ pomeni telefone za mobilno telefonijo, opremljene z mobilnim operacijskim sistemom, namenjenim za opravljanje funkcij stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, npr. prenos s strežnika in zagon več aplikacij hkrati, vključno z aplikacijami drugih ponudnikov, ki vključujejo ali ne druge zmožnosti, kot so digitalne kamere in sistemi navigacijskih pripomočkov.
6. Za namene tar. št. 8523:
(a) so z izrazom „polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem“ (npr. „bliskovne pomnilniške kartice ali bliskovne elektronske pomnilniške kartice“) mišljeni pomnilniki s priključno vtičnico, ki imajo v skupnem ohišju enega ali več bliskovnih pomnilnikov (na primer „FLASH E2PROM“), v obliki integriranega vezja, vgrajenega na ploščo s tiskanim vezjem. Vsebujejo lahko krmilnik v obliki integriranega vezja in posamezne pasivne sestavne dele, kot so kondenzatorji in upori;
(b) izraz „pametne kartice“ se nanaša na kartice, ki imajo vgrajeno eno ali več elektronskih integriranih vezij (mikroprocesor, dinamični pomnilnik (RAM) ali bralni pomnilnik (ROM)) v obliki čipa. Te kartice so lahko opremljene s kontakti, magnetnim trakom ali z integrirano anteno, vendar ne vsebujejo drugih aktivnih ali pasivnih elementov tokokroga.
7. Za namene tar. št. 8524 se „moduli z ravnimi ploskimi prikazovalniki“ nanašajo na naprave ali aparate za prikazovanje informacij, opremljene vsaj s slikovnim zaslonom, ki so namenjeni za vgradnjo v izdelke, ki se uvrščajo pod druge tar. št., pred njihovo uporabo. Slikovni zasloni za module z ravnimi ploskimi prikazovalniki med drugim vključujejo ravne, ukrivljene, prožne, zložljive ali raztegljive zaslone. Moduli z ravnimi ploskimi prikazovalniki lahko vsebujejo dodatne elemente, vključno tiste, ki so potrebni za sprejem videosignalov in porazdelitev teh signalov na slikovne pike na zaslonu. Vendar tar. št. 8524 ne vključuje modulov s prikazovalniki, ki so opremljeni s komponentami za pretvarjanje videosignalov (npr. elektronskim impulznim števcem, dekoderjem ali procesorjem aplikacij) ali so kako drugače dobili lastnosti izdelkov, ki se uvrščajo pod druge tar. št.
Pri uvrščanju modulov z ravnimi ploskimi prikazovalniki, ki so opredeljeni v tej opombi, ima tar. št. 8524 prednost pred vsemi drugimi tarifnimi številkami te nomenklature.
8. Z izrazom „tiskana vezja“ iz tar. št. 8534 so mišljena vezja, pri katerih so na izolirani podlagi po katerem koli postopku tiskanja (npr. z odvzemanjem, galvaniziranjem ali jedkanjem) ali po postopku „vezij s plastjo“ oblikovani elementi prevodnikov, kontaktov ali drugih tiskanih elementov (npr. indukcijskih navitij, uporov ali kondenzatorjev), posamično ali medsebojno povezanih po poprej določeni shemi, ne pa tudi elementi, ki lahko proizvedejo, pretvorijo, modulirajo ali ojačijo električni signal (npr. polprevodniški elementi).
Z izrazom „tiskana vezja“ niso mišljena vezja, kombinirana z elementi, ki se ne štejejo za elemente, dobljene s postopkom tiskanja, niti niso mišljeni posamezni ločeni upori, kondenzatorji ali indukcijska navitja. Tiskana vezja so lahko opremljena z netiskanimi elementi za povezave.
Tankoplastna ali debeloplastna vezja, ki vsebujejo pasivne in aktivne elemente, dobljene med istim tehnološkim postopkom, se uvrščajo pod tar. št. 8542.
9. Za namene tar. št. 8536 so z izrazom „konektorji za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken“ mišljeni konektorji, ki enostavno mehanično povezujejo konce optičnih vlaken v digitalno omrežje. Ne opravljajo nikakršne druge funkcije, kot npr. ojačanje, regeneracija ali modifikacija signala.
10. Tar. št. 8537 ne zajema brezžičnih naprav za daljinsko krmiljenje z infrardečim žarkom za televizijske sprejemnike in druge električne aparate (tar. št. 8543).
11. Za namene tar. št. 8539 izraz „svetlobni viri s svetlečimi diodami (LED)“ zajema:
(a) „module s svetlečimi diodami (LED)“, ki so električni svetlobni viri na osnovi svetlečih diod (LED), razporejenih v električne tokokroge, ki vsebujejo dodatne elemente, npr. električne, mehanske, termične ali optične. Vsebujejo tudi diskretne aktivne elemente, diskretne pasivne elemente ali izdelke iz tar. št. 8536 ali 8542 za namene zagotavljanja ali nadzora napajanja. Moduli s svetlečimi diodami (LED) nimajo podnožja, namenjenega za enostavno namestitev ali zamenjavo v svetilu in zagotovitev mehanskega in električnega stika;
(b) „sijalke s svetlečimi diodami (LED)“, ki so električni svetlobni viri in vsebujejo enega ali več modulov LED, ki vsebujejo dodatne elemente, npr. električne, mehanske, termične ali optične. Razlika med moduli s svetlečimi diodami (LED) in sijalkami s svetlečimi diodami (LED) je, da imajo sijalke podnožje, namenjeno za enostavno namestitev ali zamenjavo v svetilu in zagotovitev mehanskega in električnega stika.
12. Za tar. št. 8541 in 8542 veljajo naslednje definicije:
(a)
(i) „polprevodniške naprave“ so polprevodniške naprave, katerih delovanje je odvisno od spremembe upornosti pod vplivom električnega polja ali polprevodniških pretvornikov.
Polprevodniške naprave lahko vključujejo tudi sestave več elementov, ki so opremljeni s pomožnimi funkcijami aktivnih in pasivnih naprav ali ne.
„Polprevodniški pretvorniki“ so za namene te opredelitve senzorji na osnovi polprevodnikov, sprožila na osnovi polprevodnikov, resonatorji na osnovi polprevodnikov in oscilatorji na osnovi polprevodnikov, ki so vrste diskretnih naprav na osnovi polprevodnikov in opravljajo neločljivo povezano funkcijo ter lahko pretvorijo kakršen koli fizikalni ali kemični pojav ali delovanje v električni signal oziroma električni signal v kakršno koli vrsto fizikalnega pojava ali delovanja.
Vsi elementi v polprevodniških pretvornikih so neločljivo povezani in lahko vključujejo tudi potrebne neločljivo dodane materiale, ki omogočajo njihovo sestavo ali delovanje.
Naslednji izrazi pomenijo:
(1) „polprevodniški“ pomeni zgrajeni ali izdelani na polprevodniški podlagi ali narejeni iz polprevodniških materialov, izdelani s polprevodniško tehnologijo, v kateri ima polprevodniška podlaga ali material ključno in nenadomestljivo vlogo funkcije in zmogljivosti pretvornika, ter delovanje katerih temelji na polprevodniških lastnostih, vključno s fizikalnimi, električnimi, kemičnimi in optičnimi lastnostmi;
(2) „fizikalni ali kemični pojavi“ se nanašajo na pojave, kot so pritisk, zvočni valovi, pospešek, vibracije, gibanje, usmerjenost, natezanje, jakost magnetnega polja, jakost električnega polja, svetloba, radioaktivnost, vlaga, pretok, koncentracija kemikalij itd.;
(3) „senzor na osnovi polprevodnikov“ je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je zaznavanje fizikalnih ali kemičnih količin in njihovo pretvarjanje v električne signale, ki nastanejo zaradi sprememb električnih lastnosti ali premika mehanske strukture;
(4) „sprožilo na osnovi polprevodnikov“ je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je pretvarjanje električnih signalov v fizično gibanje;
(5) „resonator na osnovi polprevodnikov“ je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur, v odziv na zunanji signal;
(6) „oscilator na na osnovi polprevodnikov” je vrsta polprevodniške naprave, sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katere funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur;
(ii) „svetleče diode (LED)“ so polprevodniške naprave na osnovi polprevodniških materialov, ki pretvarjajo električno energijo v vidno, infrardeče ali ultravijolično sevanje, ki so medsebojno povezane ali ne in kombinirane z zaščitnimi diodami ali ne.
Svetleče diode (LED) iz tar. št. 8541 ne vsebujejo elementov za namene zagotavljanja ali nadzora napajanja;
(b) „elektronska integrirana vezja“ so:
1. monolitna integrirana vezja, pri katerih so elementi tokokroga (diode, tranzistorji, upori, kondenzatorji, indukcijska navitja itd.) praviloma oblikovani v temeljnem materialu ter na površini polprevodniškega materiala (npr. dopiranega silicija, galijevega arzenida, silicija-germanija, indijevega fosfida), in so nedeljiva celota;
2. hibridna integrirana vezja, pri katerih so pasivni elementi (upori, kondenzatorji, indukcijska navitja itd.) dobljeni s tankoplastno ali debeloplastno tehniko, in aktivni elementi (diode, tranzistorji, monolitna integrirana vezja itd.), dobljeni s polprevodniško tehniko, nedeljivo povezani z vmesnimi zvezami ali vmesnimi kabli na eni izolirni podlagi (steklo, keramika itd.). Ta vezja imajo lahko tudi diskretne komponente;
3. integrirano vezje z več čipi, sestavljeno iz dveh ali več monolitnih medsebojno povezanih integriranih vezij, kombiniranih na nedeljiv način, nameščenih ali ne na eno ali več izolirnih podlag in s priključki ali brez, vendar brez drugih aktivnih ali pasivnih elementov tokokroga.
4. Večkomponentna integrirana vezja so kombinacija enega ali več monolitnih, hibridnih integriranih vezij ali integriranih vezij z več čipi z vsaj eno od naslednjih komponent: senzorji na silicijevi podlagi, sprožili, oscilatorji, resonatorji ali njihovo kombinacijo ali komponentami, ki opravljajo funkcijo izdelkov, uvrščenih pod tar. št. 8532, 8533 in 8541, ali indukcijske tuljave, uvrščene pod tar. št. 8504, ki so nedeljivo združeni v en izdelek, kot je integrirano vezje, kot komponenta za montažo na ploščo s tiskanim vezjem ali na drug nosilec, s povezovanjem nožic, vezic, spajkalnih kroglic, polj, spajkalnih bunk ali otokov.
Za namene te definicije:
(1) „Komponente“ so lahko diskretne, izdelane neodvisno in nato montirane na ostalo večkomponentno integrirano vezje ali vključene med druge komponente.
(2) „Na silicijevi podlagi“ pomeni izdelano na silicijevem substratu ali izdelano iz silicijevih materialov ali vgrajeno na ploščici integriranega vezja.
(3)
(a) „Senzorji na silicijevi podlagi“ so sestavljeni iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katerih funkcija je zaznavanje fizikalnih ali kemičnih pojavov in njihovo pretvarjanje v električne signale, ki nastanejo zaradi sprememb električnih lastnosti ali premika mehanske strukture. „Fizikalni ali kemični pojavi“ se nanašajo na pojave, kot so pritisk, zvočni valovi, pospešek, vibracije, gibanje, usmerjenost, natezanje, jakost magnetnega polja, jakost električnega polja, svetloba, radioaktivnost, vlaga, pretok, koncentracija kemikalij itd.
(b) „Sprožila na silicijevi podlagi“ so sestavljena iz mikroelektronskih in mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, katerih funkcija je pretvarjanje električnih signalov v fizično gibanje.
(c) „Resonatorji na silicijevi podlagi“ so komponente, ki so sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, in katerih funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur, v odziv na zunanji signal.
(d) „Oscilatorji na silicijevi podlagi“ so aktivne komponente, ki so sestavljene iz mikroelektronskih ali mehanskih struktur, oblikovanih v temeljnem materialu ali na površini polprevodnika, in katerih funkcija je ustvarjanje mehanske ali električne oscilacije z vnaprej določeno frekvenco, ki je odvisna od fizične geometrije teh struktur.
Pri uvrščanju izdelkov, opredeljenih v tej opombi, imata tar. št. 8541 in 8542 prednost pred vsemi drugimi tarifnimi številkami te nomenklature, razen tar. št. 8523, v katere bi se izdelki lahko uvrstili zlasti glede na njihovo funkcijo.
Opombe k tarifnim podštevilkam
1. Tar. podšt. 852581 zajema samo visokohitrostne televizijske kamere, digitalne fotoaparate in video snemalne kamere z eno ali več naslednjih značilnosti:
– hitrost zapisa več kot 0,5 mm na mikrosekundo,
– časovna resolucija 50 nanosekund ali manj,
– vzorčevalni čas slike več kot 225000 slik na sekundo.
2. Pri tar. podšt. 852582 so radiacijsko utrjene ali radiacijsko vzdržne televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere zasnovane ali zaščitene tako, da omogočajo delovanje v okolju z visokim sevanjem. Te kamere so zasnovane tako, da vzdržijo skupno dozo sevanja vsaj 50 × 103 Gy (silicij) (5 × 106 RAD (silicij)), ne da bi to vplivalo na njihovo delovanje.
3. Tar. podšt. 852583 zajema televizijske kamere za nočno gledanje, digitalne fotoaparate in video snemalne kamere, ki uporabljajo fotokatodo za pretvarjanje razpoložljive svetlobe v elektrone, ki se lahko ojačajo in pretvorijo v vidno sliko. Ta tarifna podštevilka izključuje kamere za toplotno slikovno snemanje in obdelavo (običajno tar. podšt. 852589).
4. Tar. podšt. 852712 zajema samo žepne kasetofone z vgrajenim ojačevalcem brez vgrajenih zvočnikov, prirejenih za delovanje brez zunanjega vira električne energije in velikosti, ki ne sme presegati dimenzij 170 mm × 100 mm × 45 mm.
5. Za namene tar. podšt. 854911 do 854919 so „iztrošene primarne celice, iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji“ tisti, ki niso več uporabni zaradi loma, razreza, iztrošenosti ali drugih vzrokov, niti niso sposobni za ponovno polnjenje.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „električni stroji in oprema ter njihovi deli“?
Blago „električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke“ se uvršča v poglavje 85, oddelek XVI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 85 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 14 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 85 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 50 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 85?
Kitajska: 1,1 bil. $ v letu 2024 (30,8 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 85 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 6,1 mrd. $, kar pomeni 40. mesto med izvozniki.