3706 10 20: samo z zvočnim zapisom; negativi; vmesni pozitivi

Ta tarifna številka zajema kot zvočne filme samo filme, na katerih so na istem traku tako vizualne podobe kot zvočni zapis. Če je zvočni film na dveh trakovih, ne glede na to, ali se predstavljata skupaj, se vsak trak uvršča pod svojo ustrezno tarifno podštevilko, npr. trak, ki ima samo zvočni zapis, se uvršča pod tarifno podštevilko 3706 10 20 ali 3706 90 52 (odvisno od njegove širine), medtem ko se trak, ki ima samo vizualne podobe, uvršča pod eno od teh tarifnih podštevilk, ali pa pod tarifno podštevilko 3706 90 91 ali 3706 90 99 (uporaba dodatne opombe 1 k temu poglavju).

Ta tarifna podštevilka zajema:

1. originalne filmske negative;

2. posredne pozitivne filme, razvite iz originalnih negativov. Ti proizvodi so v črno-beli tehniki znani kot „pozitivi za dupliciranje“, „rjavo-rdeči pozitivi“, „svetlo vijolični pozitivi“, „master pozitivi“, „masterprinti“, „drobnozrnati masterprinti“, če pa so v barvni tehniki, jih poznajo pod imeni „pozitivi za dupliciranje“, „vmesni pozitivi“ ali „posredni pozitivi“ - pripravljeni so na osnovi, ki je rahlo niansirana bledo modrikasto škrlatno ali rjavkasto, ali pa na neniansirani osnovi. Ti filmi se običajno ne uporabljajo za projekcije in so namenjeni za izdelavo filmskih kopij izvirnih negativov. Vendar pa se kljub temu lahko izjemoma uporabijo za pregled, urejanje ali naknadno sinhronizacijo filmov.

Kot posredni pozitivi se uvrščajo tudi trije pozitivni črnobeli separati, dobljeni s pomočjo filtrov (modrih, zelenih in rdečih) iz originalno obarvanih negativov. Ti separati se uporabljajo za proizvajanje posrednih barvnih negativov in se uporabljajo za dobivanje, z uporabo podobnih filtrov barvne vmesne negative namenjene za tisk pozitivnih kopij;

3. dvojnike negativov, natisnjene iz posrednih pozitivnih filmov. Namenjeni so tiskanju pozitivnih kopij, znani pa so kot „negativi za dupliciranje v črno-belem postopku“ in kot „posredni negativi“ v barvnem postopku (1);

4. reverzibilne posredne negative, ki nastanejo med barvnim postopkom neposredno z inverzijo originalnih negativov. Iz njih kasneje natisnejo kopijo za predvajanje;

5. „matriks filme“ (rdeče, zelene, modre), ki nastanejo med barvnim postopkom iz negativov in iz katerih natisnejo filmske kopije.

Če so široki 35 mm ali več, so vsi ti filmi (razen matriks filmov) tipično perforirani za negativne filme (sodčkasta perforacija).

To omogoča razlikovati posredne pozitivne filme z ne niansiranim ozadjem od pozitivnih filmov za projekcije, katerih perforacija je značilna za pozitivne filme.

Vseeno pa je treba poudariti, da so filmi iz nekaterih držav (predvsem iz držav nekdanje ZSSR) enotno perforirani (Dubray - Howellova perforacija). Ta perforacija je zelo podobna normalni perforaciji pozitivnih filmov in jo je najti tudi na negativnih filmih, na posrednih pozitivih, negativih, pa tudi na pozitivnih kopijah za javne projekcije.

„Matriks filmi“ imajo perforacijo, značilno za pozitivne filme, vendar jih je mogoče prepoznati po njihovi debelini, ki je skoraj dvakratna v primerjavi z debelino pozitivnih filmov, po njihovi prevladujoči kostanjevi barvi in po rahli reliefnosti podob.

(1) Ustrezni izrazi Dupe negative: contretype negatif (Francija) – Dup-Negativ (Nemčija) – controtipi negativi (Italija) – duplicat negatief (Nizozemska) – negativni dvojnik (Slovenija) Intermediat negative, internegative: internegatief (Francija) – Zwischennegativ (Nemčija) – internegativi (Italija) – internegatief (Nizozemska) – posredni negativ (Slovenija)