6402 99 31 in 6402 99 39 · Obutev s sprednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi
Sprednjik pomeni del zgornjega dela, ki prekriva sprednji del stopala.
Kombinirana nomenklatura EU · oznaka KN · HS 6402.99
Druga obutev iz gume ali plastike
✓ Uporabna v carinski deklaraciji Podatki: Kombinirana nomenklatura EU, veljavno od 1. januar 2026 · preverjeno 24. oktober 2026
Uvoz: EU
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Prepovedi, dovoljenja, kontrole in sankcije, ki veljajo, ko to blago zapusti EU.
| Izvozni ukrepi | Namembni kraj | Pravni akt | Veljavnost |
|---|---|---|---|
| Nadzor izvoza luksuznega blagaRežim sankcij: Russia | Rusija | Regulation 0833/14 | 24. junij 2023 |
| Nadzor izvoza luksuznega blagaRežim sankcij: North Korea | Severna Koreja | Regulation 2062/17 | 28. junij 2018 |
Podatki TARIC na dan 26. oktober 2026
Stopnja, ki jo vsaka država članica uporablja za blago s to oznako, po podatkovni zbirki Komisije Taxes in Europe. Znižana stopnja lahko zajema le del blaga z oznako: preverite nacionalno zakonodajo o DDV.
TEDB · 26. oktober 2026
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 16,8 % |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| GSP+ (posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje) | Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija in še 4Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan, Šrilanka, Uzbekistan, Zelenortski otoki | Brez carine |
| Srednja Amerika | Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragva, Panama, Salvador | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Evropski gospodarski prostor | Islandija, Lihtenštajn, Norveška | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| carinska unija EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Švica | Švica | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Čile | Čile | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Alžirija | Alžirija | Brez carine |
| sporazum EU–Ekvador | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–Egipt | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Ferski otoki | Ferski otoki | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Kenija | Kenija | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Mehika | Mehika | Brez carine |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Sirija | Sirija | Brez carine |
| sporazum EU–Tunizija | Tunizija | Brez carine |
| carinska unija EU–Turčija | Turčija | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Združene države Amerike | Združene države Amerike | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republika | Južnoafriška republika | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | 4,6 % |
| GSP - Splošne določbe | Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kongo - Brazzaville in še 5Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kongo - Brazzaville, Mikronezija, Nigerija, Niue, Tadžikistan, Vanuatu | 11,9 % |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 15,2 % |
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
| 2 mrd. € | 50,8 % | −11 % | |
| 1 mrd. € | 25,5 % | −7 % | |
| 275 mio. € | 6,8 % | −7 % | |
| 125,2 mio. € | 3,1 % | −3,8 % | |
| 90,5 mio. € | 2,2 % | −18,8 % | |
| 71 mio. € | 1,8 % | −17 % | |
| 63,9 mio. € | 1,6 % | −19,9 % | |
| 47 mio. € | 1,2 % | +14,1 % |
6402.99 Druga obutev s podplati in zgornjim delom iz gume: druga obutev, druga
Odločbe carinske uprave ZDA (CBP, CROSS) in britanske HMRC (Advance Tariff Rulings) o blagu, uvrščenem sem. Odločba zavezuje le imetnika, vendar kaže, kako organi uvrščajo podobno blago. Opisi so angleška besedila organov.
The tariff classification of Traction Overshoes/Crampons and a Camping Stool from South Korea
The tariff classification and status under the Dominican Republic-Central America-United States Free Trade Agreement (DR-CAFTA), of men’s footwear produced in El Salvador.
The tariff classification of athletic footwear from Vietnam
The tariff classification of a woman’s flat shoe from Vietnam
A Unisex shoe, not covering the ankle, with a detachable gaiter which has an insole of 24cm or over. The composition of the shoe without the gaiter attached comprises of: Upper: 57% PVC, 43% Leather Sole: 100% PVC When the gaiter is attached, the composition of the upper is as follows: 60%…
A unisex clog style slip on shoe for indoor or outdoor use. It covers the foot but not the ankle with a strap over the heel part which can be brought forward. Comes in sizes 4 - 8, and comes in several colours. It is made from EVA (ethylene vinyl acetate) done by injection moulding. Packaged by a…
skupaj odločb za to oznako: 282
1. Pri tar. podšt. 640212, 640219, 640312, 640319 in 640411 so z izrazom „športna obutev“ mišljeni samo:
(a) obutev, namenjena za športne aktivnosti, ki ima ali je možno nanjo pritrditi trne, čepe, žeblje, kaveljčke, zaponke ali podobne izdelke;
(b) čevlji za drsanje, smučanje, tek na smučeh, deskanje na snegu, rokoborbo, boks, in kolesarjenje.
Pojasnjevalne opombe Evropske komisije o uvrščanju blaga pod te oznake KN. Niso pravno zavezujoče, vendar jih carinski organi upoštevajo; dopolnjujejo pojasnjevalne opombe k HS Svetovne carinske organizacije.
Sprednjik pomeni del zgornjega dela, ki prekriva sprednji del stopala.
Za namene te tarifne podštevilke ni pomembno, ali je peta ločljiva od podplata ali pa je del podplata (npr. dvignjen podplat, raven podplat).
Na naslednjih skicah so primeri meritev.
A točka, kjer se začne zgornji del
B > 3 cm.
Splošno
1. Glede definicije pojmov „zunanji podplati“ in „zgornji deli (oglavi)“ glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, odstavka (C) in (D).
Poleg tega velja za „zgornje dele“ iz dveh ali več materialov (opomba 4 (a) in dodatna opomba 1 k poglavju 64), naslednje:
(a) „Zgornji del“ je del obutve, ki prekriva stranske dele in vrh stopala, lahko pa tudi nogo. Spodaj se dotika podplata in je nanj pritrjen. Lahko sega celo v podplat.
Sestavni materiali zgornjega dela so materiali, katerih površina je deloma ali v celoti izpostavljena na zunanji površini obutve. Zaradi tega podloga ni zgornji del. Materiali zgornjega dela so pritrjeni drug na drugega.
Po odstranitvi dodatkov in ojačitev se pri izračunu skupne zunanje površine materialov, ki sestavljajo zgornji del, ne smejo upoštevati površine, ki ležijo pod prekrivajočimi se odseki, kjer so materiali pritrjeni drug na drugega.
Če imamo na primer usnjen material (A) in tekstilni material (B), je površina (C) del tekstilnega materiala (B), ki leži pod prekrivajočim usnjenim materialom (A). Površina tekstila (C) se ne sme upoštevati pri izračunu skupne zunanje površine materialov, ki sestavljajo zgornji del.
Ne upoštevajo se zapenjalni sistemi, npr. vezalke, trak velcro idr. (glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, (D), zadnji odstavek).
(b) „Podloga“ je lahko iz katerega koli materiala. Lahko je iz enega ali več materialov. Podloga je v stiku s stopalom in služi za blazinjenje, zaščito ali le za okras. Podloga ni izpostavljena na zunanji površini obutve, z izjemo blazinjenja npr. ob robu zgornjega dela.
(c) „Dodatki“ in „ojačenja“ so opredeljeni v opombi 4 (a) k poglavju 64 in v dodatni opombi 1 k poglavju 64 ter v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno, (D), zadnji odstavek.
Dodatki imajo okrasno, ojačitve pa zaščitno ali ojačevalno vlogo. Ojačitve so pritrjene na zgornji del, katerih namen je dodatno ojačenje, zato so na zunanji površini zgornjega dela in ne le na podlogi. Vendar pa je del podloge lahko pod ojačitvijo, če se njena ojačevalna vloga tako ne zmanjša. Poleg tega, da je ojačitev ali dodatek pritrjen na zgornji del, lahko sega tudi v podplat ali je pritrjen nanj. Material se ne šteje za dodatek ali ojačitev, ampak za del zgornjega dela, če način spajanja materialov na spodnji strani ni trajen (šivi so primer trajnega spajanja).
V smislu opombe 4 (a) so lahko „podobni dodatki“ tudi npr. logotipi ali kapice.
Pri določanju materiala „zgornjega dela“ se ne upošteva jezik, ki je delno ali v celoti pokrit (notranji jezik).
Glej spodnjo skico, notranji jezik je označen s črtkano linijo.
Naslednje ilustracije in besedilo kažejo, kako se določi material „zgornjega dela“:
Čevelj iz ilustracij je čevelj iz usnja in tekstila. Za določitev materiala „zgornjega dela“ v smislu poglavja 64 in za odstranitev „dodatkov“ in „ojačenj“se upošteva naslednje:
1 in 2. Odstranitev usnjene kapice (1) in prednjika (2) je razkrila spodnji tekstilni material (ki ni podloga). Ker imata usnjena dela (1 in 2) zaščitno vlogo, se štejeta za ojačenje. Ker je tekstilni material pod usnjenima deloma (1 in 2) delno izpostavljen na površini, ga je treba šteti za del zgornjega dela.
3. Odstranitev usnjenega dela (3) je razkrila tekstilni del (v diagramu je označen s črko A) in del materiala podloge, ki leži pod delom 3. Ker tekstil ne sega pod celotni del 3 in ker se podloga ne šteje za zgornji del in je pod usnjem predvsem material podloge, usnjeni del ne ojača materiala zgornjega dela, zato se šteje za del zgornjega dela.
4. Ta usnjeni del (4) je bil prišit na tekstilni del in tudi prekriva (A) usnjeni del 3. Ker je tekstilni material delno izpostavljen pod delom (4) ter je usnjeni del (3) delno izpostavljen pod krovnim delom (A) in ker usnjeni del (4) dodatno ojačuje stran zgornjega dela, se del (4) šteje za ojačenje. Zato je treba usnjeni del (3) in tekstilni material pod delom (4), z izjemo tekstilnega dela pod delom (3), šteti za dela zgornjega dela.
5. Odstranitev tega usnjenega dela (5) je razkrila, da je spodaj delno izpostavljen tekstilni material. Ker usnjeni del (5) ojačuje zgornji del pete in ker je pod njim delno izpostavljen tekstilni material, se usnje šteje za ojačenje.
6. Odstranitev usnjenega opetnika (6) je razkrila del materiala podloge in delno izpostavljen tekstilni material. Ker tekstil ne sega v celoti pod usnje, usnjeni opetnik (6) nima ojačevalne vloge glede na material zgornjega dela in se zato šteje, da je opetnik del zgornjega dela (ne pa ojačenje).
7. Odstranitev tega usnjenega dela (7) je razkrila delno izpostavljen tekstilni material pod njim. Ker usnjeni del (7) dodatno ojačuje stranski del zgornjega dela, se usnjeni del šteje za ojačenje.
8. Odstranitev usnjenega logotipa (8) je razkrila delno izpostavljen tekstilni material pod njim. Ker je logotip „podoben dodatek“ v smislu opombe 4 (a) k poglavju 64, ni del zgornjega dela.
Primerjava odstotnih deležev med usnjenimi in tekstilnimi deli, ki so bili prepoznani kot deli zgornjega dela, pokaže, da tekstil prevladuje (70 % tekstilnega materiala). Čevelj bo zato uvrščen med obutev z zgornjim delom iz tekstilnih materialov.
2. Pojem „guma“ je opredeljen v opombi 1 k poglavju 40 za namen skozi vso kombinirano nomenklaturo; opomba 3 (a) k temu poglavju širi območje za namen tega poglavja.
3. Pojem „plastične mase“ je opredeljen v opombi 1 k poglavju 39 za namen skozi vso kombinirano nomenklaturo; opomba 3 (a) k temu poglavju širi območje za namen tega poglavja.
4. Izraz „usnje“ je opredeljen v opombi 3 (b) k poglavju 64 za namene tega poglavja.
5. Izraz „tekstilni materiali“ je določen v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno, (E) in (F). Zato so vlakna (npr. tekstilni flok), preje, tkanine, klobučevina, netkan tekstil, dvonitne vrvi, motvozi, konopci, prameni itd., določeni v poglavjih 50 do 60, „tekstilni materiali“ v smislu poglavja 64. Kar zadeva materiale iz poglavja 59, se opombe k poglavju 59 uporabljajo v skladu z opombo 3 (a) k poglavju 64.
Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije, UL C (prečiščeno besedilo in poznejše spremembe) · © European Union
Kombinirana nomenklatura vsakega leta, kot je bila objavljena v Uradnem listu: poimenovanje, dajatev za tretje države in dodatna enota.
| Leto | Poimenovanje | Dajatev za tretje države | Dopolnilna enota |
|---|---|---|---|
| 2026 | s podplatom in peto, s skupno višino več kot 3 cm | 16,8 % | pa |
| 2025 | nespremenjeno | 16,8 % | pa |
| 2024 | nespremenjeno | 16,8 % | pa |
| 2023 | nespremenjeno | 16,8 % | pa |
| 2022 | nespremenjeno | 16,8 % | pa |
| 2021 | nespremenjeno | 16,8 % | pa |
| 2020 | nespremenjeno | 16,8 % | pa |
| 2019 | With sole and heel combined having a height of more than 3 cm | 16,8 % | pa |
Oznaka KN 6402 99 31 spada pod tarifno podštevilko HS 6402.99 (druga obutev s podplati in zgornjim delom iz gume: druga obutev, druga).
Oznaka KN velja v Sloveniji enako kot v vseh drugih državah članicah EU.
Carina za tretje države: 16,8 %; količina se navaja v enoti pa.
Trgovinski sporazumi in preferencialne sheme (npr. GSP-EBA in CARIFORUM) v EU zagotavljajo ničelno carino za 139 držav porekla; standardna stopnja je 16,8 %.
Uvoz blaga tarifne podštevilke HS 6402.99 – druga obutev iz gume ali plastike – v EU (september 2025 – avgust 2026): 4 mrd. €, kar je 9 % manj kot v predhodnih 12 mesecih; največji dobavitelj: Kitajska (51 %), sledi Vietnam.
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah: Turčija 16,8 %–17 %; ZDA 3 %–48 %; Združeno kraljestvo 16 %; Kanada 17,5 %; Mehika 35 %; Brazilija 35 %; Argentina 0 %–20 %; Peru 11 %; Nova Zelandija 0 %–10 %; Tajvan 0 %–7,5 %; GCC 5 %; Švica brez carine; Norveška brez carine; Severna Makedonija 20 %–25 %; Nigerija 10 %–20 %.
Uvoz blaga tarifne podštevilke 6402.99 v EU je leta 2024 znašal 10,1 mrd. $ (vključno s trgovino med državami članicami); največji dobavitelj zunaj EU: Kitajska.
Kombinirana nomenklatura EU navaja: carina za tretje države 16,8 %; dopolnilna enota: pa. Preferencialne stopnje za blago iz držav s sporazumom, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Da. Kombinirana nomenklatura je skupna vsem državam članicam EU, zato pri uvozu v Slovenijo velja enaka oznaka in enaka carina za tretje države kot drugod v EU.
Največji dobavitelj zunaj EU za celotno tarifno podštevilko 6402.99 v letu 2024: Kitajska (3,2 mrd. $), na drugem mestu Vietnam.
Preferencialno stopnjo ima pri tej oznaki 153 držav porekla, od tega 139 ničelno (podlaga med drugim: GSP-EBA, CARIFORUM, OČD). Stopnja velja le za blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu sporazuma in ima dokazilo o poreklu. Stopnjo za posamezno državo prikažete z izbiro države porekla na tej strani.