6912 00 21: Namizna posoda in pribor ter kuhinjska posoda in pribor: iz navadne lončenine

Glede uvrščanja pod različne podštevilke te tarifne številke glej tudi pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju in še posebej opombe k podpoglavju II pod splošno „Drugi keramični proizvodi“.

Glede uvrščanja namizne in kuhinjske posode in drugih gospodinjskih izdelkov okrasne narave, še posebej pa glede izdelkov z okrasnimi oblikami, reliefi in podobnim, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6913, (B).

1. Pivski vrčki se v glavnem uvrščajo pod to tarifno številko. Vendar pa se uvrščajo pod tarifno številko 6913, če:

• so tako oblikovani in umetelno dodelani, da je iz njih komajda mogoče piti;

• jih je težko primakniti k ustom zaradi njihove posebne oblike;

• imajo oblike in reliefe takšne narave in tako številne, da jih je težko pomivati;

• so nenavadnih oblik (npr. v obliki lobanje ali ženskih prsi);

• so okrašeni z neobstojnimi barvami.

2. Proizvodi v obliki vrčkov za pivo, ki imajo okrasne oblike, reliefe in podobno, njihova prostornina pa manj kot od 0,2 l, se uvrščajo v glavnem pod tarifno številko 6913.

Ti tarifni podštevilki zajemata izdelke iz navadne železnate ali apnenčaste ilovice (zemlja za opeko) in so ob prelomu zemljaste, motne in barvaste, običajno rdeče, rjave ali rumenkaste.

Njihovi delci so heterogeni; premer nehomogenih elementov (delcev, vključkov, por), prisotnih v strukturi prevladujejo po teži in morajo biti večji od 0,15 mm. Zato so ti elementi vidni s prostim očesom.

Razen tega njihova poroznost (koeficient vpojnosti vode) ni manjša kot 5 mas. %. Poroznost se meri po naslednji metodi:

Določanje koeficienta vpojnosti vode (vodne absorbcije)

Namen in definicija

Namen preizkusa je določitev koeficient vpojnosti vode (vodne absorbcije) keramičnega materiala. Ta koeficient predstavlja odstotek, preračunan na izhodiščno težo keramičnega materiala.

Priprava preizkusnega vzorca in izpeljava preizkusa

Za vsak preizkus moramo imeti najmanj tri vzorce. Vzorci morajo biti vzeti iz emajliranih delov istega izdelka in ne smejo imeti več kot ene emajlirane ploskve.

Površina vzorca mora biti okoli 30 cm2, njegova največja debelina okoli 8 milimetrov, vključno z emajlom.

Vzorce sušimo v sušilni peči približno 3 ure pri temperaturi 105 °C. Po sušenju ugotovimo njihovo težo (Wd) na 0,05 g natančno. Takoj nato potopimo vse tri vzorce v destilirano vodo tako, da se ne dotaknejo dna posode oz. kadi.

V vodi jih prevrevamo približno 2 uri, nato pa jih v tej vodi pustimo 20 ur. Po preteku tega časa jih vzamemo iz vode, njihovo površino obrišemo s čisto in rahlo vlažno krpo. Vse luknje ali vdrtine moramo obrisati z rahlo vlažno in ozko ščetko. Ugotovimo t.i. „mokro“ težo (Ww). Koeficient vpojnosti vode vzorca se dobi z množenjem prirastka teži s številom 100 in nato z deljenjem s suho težo:

Vrednotenje rezultatov

Povprečje koeficientov vpojnosti vode različnih testnih vzorcev je koeficient vodne vpojnost (vodne absorbcije) keramičnega materiala.