Poglavje
Poglavje 04: Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
Poglavje 04 harmoniziranega sistema ima 10 tarifnih številk in spada v oddelek I (žive živali; proizvodi živalskega izvora).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne številke 10
- 0401Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil
- 0402Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila
- 0403Jogurt; pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne
- 0404Sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
- 0405Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi
- 0406Sir in skuta
- 0407Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana
- 0408Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih
- 0409Med, naravni
- 0410Insekti in drugi užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 7 mio. $7 mio. $+250 mio. $+896 mio. $+> 5 mrd. $
Izvoz: 205
- Nemčija: 13 mrd. $
- Nizozemska: 13 mrd. $
- Nova Zelandija: 13 mrd. $
- Francija: 9 mrd. $
- Združene države Amerike: 7 mrd. $
- Italija: 6 mrd. $
- Belgija: 5 mrd. $
- Irska: 5 mrd. $
- Poljska: 4 mrd. $
- Danska: 4 mrd. $
- Španija: 2 mrd. $
- Avstralija: 2 mrd. $
- Avstrija: 2 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 2 mrd. $
- Grčija: 2 mrd. $
- Češka: 1 mrd. $
- Saudova Arabija: 1 mrd. $
- Argentina: 1 mrd. $
- Turčija: 946 mio. $
- Švica: 908 mio. $
- Litva: 896 mio. $
- Kitajska: 864 mio. $
- Urugvaj: 837 mio. $
- Indija: 808 mio. $
- Madžarska: 764 mio. $
- Indonezija: 694 mio. $
- Malezija: 679 mio. $
- Portugalska: 604 mio. $
- Finska: 569 mio. $
- Latvija: 553 mio. $
- Švedska: 548 mio. $
- Luksemburg: 523 mio. $
- Tajska: 514 mio. $
- Kanada: 511 mio. $
- Ukrajina: 510 mio. $
- Bahrajn: 509 mio. $
- Slovaška: 465 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 445 mio. $
- Ciper: 438 mio. $
- Estonija: 394 mio. $
- Belorusija: 380 mio. $
- Mehika: 377 mio. $
- Brazilija: 376 mio. $
- Romunija: 342 mio. $
- Rusija: 310 mio. $
- Egipt: 288 mio. $
- Slovenija: 285 mio. $
- Bolgarija: 285 mio. $
- Južnoafriška republika: 282 mio. $
- Singapur: 254 mio. $
- Nikaragva: 250 mio. $
- Združeni arabski emirati: 216 mio. $
- Čile: 214 mio. $
- Iran: 203 mio. $
- Kostarika: 168 mio. $
- Kuvajt: 154 mio. $
- Hrvaška: 135 mio. $
- Vietnam: 131 mio. $
- Srbija: 126 mio. $
- Japonska: 111 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 62 mio. $62 mio. $+399 mio. $+1 mrd. $+> 5 mrd. $
Uvoz: 224
- Nemčija: 12 mrd. $
- Kitajska: 7 mrd. $
- Nizozemska: 7 mrd. $
- Francija: 6 mrd. $
- Italija: 6 mrd. $
- Belgija: 5 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 5 mrd. $
- Združene države Amerike: 4 mrd. $
- Španija: 3 mrd. $
- Mehika: 3 mrd. $
- Saudova Arabija: 3 mrd. $
- Poljska: 2 mrd. $
- Japonska: 2 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 2 mrd. $
- Alžirija: 2 mrd. $
- Filipini: 1 mrd. $
- Grčija: 1 mrd. $
- Indonezija: 1 mrd. $
- Avstrija: 1 mrd. $
- Švedska: 1 mrd. $
- Južna Koreja: 1 mrd. $
- Avstralija: 1 mrd. $
- Kanada: 1 mrd. $
- Romunija: 1 mrd. $
- Singapur: 1 mrd. $
- Češka: 1 mrd. $
- Malezija: 1 mrd. $
- Danska: 1 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 1 mrd. $
- Brazilija: 1 mrd. $
- Portugalska: 987 mio. $
- Švica: 911 mio. $
- Tajska: 875 mio. $
- Tajvan: 773 mio. $
- Kuvajt: 758 mio. $
- Madžarska: 756 mio. $
- Vietnam: 751 mio. $
- Irska: 708 mio. $
- Irak: 693 mio. $
- Slovaška: 688 mio. $
- Egipt: 647 mio. $
- Oman: 590 mio. $
- Luksemburg: 554 mio. $
- Litva: 541 mio. $
- Hrvaška: 538 mio. $
- Rusija: 489 mio. $
- Libija: 487 mio. $
- Bolgarija: 481 mio. $
- Finska: 459 mio. $
- Kazahstan: 448 mio. $
- Čile: 442 mio. $
- Dominikanska republika: 418 mio. $
- Bahrajn: 414 mio. $
- Katar: 407 mio. $
- Gvatemala: 401 mio. $
- Maroko: 399 mio. $
- Bangladeš: 377 mio. $
- Latvija: 365 mio. $
- Nigerija: 348 mio. $
- Peru: 325 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 13 mrd. $ | 11,6 % | |
| 2 | 13 mrd. $ | 11,5 % | |
| 3 | 13 mrd. $ | 11,2 % | |
| 4 | 9 mrd. $ | 7,8 % | |
| 5 | 7 mrd. $ | 5,8 % | |
| 6 | 6 mrd. $ | 5,7 % | |
| 7 | 5 mrd. $ | 4,6 % | |
| 8 | 5 mrd. $ | 4,1 % | |
| 9 | 4 mrd. $ | 3,6 % | |
| 10 | 4 mrd. $ | 3,2 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 12 mrd. $ | 10,3 % | |
| 2 | 7 mrd. $ | 6,5 % | |
| 3 | 7 mrd. $ | 5,7 % | |
| 4 | 6 mrd. $ | 5,6 % | |
| 5 | 6 mrd. $ | 4,9 % | |
| 6 | 5 mrd. $ | 4,4 % | |
| 7 | 5 mrd. $ | 4,1 % | |
| 8 | 4 mrd. $ | 3,9 % | |
| 9 | 3 mrd. $ | 3 % | |
| 10 | 3 mrd. $ | 2,3 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v poglavju 04 razdeli na 176 oznak; carina za tretje države: 0 %–17,3 % (povprečje 6,4 %). Brez carine: 4 od njih. Specifična ali mešana carina: 165 oznak.
Turška carinska tarifa ima v poglavju 04 207 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–180 %. Brez carine: 8 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v poglavju 04 razdeli na 259 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–25 % (povprečje 12,3 %). Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 133 oznak.
Vrednost svetovne trgovine z blagom poglavja 04 v letu 2024: 114 mrd. $ (medletno +0,9 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Nemčija (13 mrd. $), na drugem Nizozemska.
Največ je uvozila država Nemčija, in sicer za 12 mrd. $.
Opombe k poglavju
Opombe
1. Z izrazom „mleko“ je mišljeno polnomastno mleko ali delno ali popolnoma posneto mleko.
2. Pri tar. št. 0403 je jogurt lahko koncentriran ali aromatiziran in lahko vsebuje dodan sladkor ali druga sladila, sadje, oreške, kakav, čokolado, začimbe, kavo ali kavne ekstrakte, rastline, dele rastlin, žita ali pekovske izdelke, pod pogojem, da se katera koli dodana snov ne uporablja za delno ali popolno nadomeščanje katere koli mlečne sestavine in da proizvod ohrani bistveni značaj jogurta.
3. Pri tar. št. 0405:
(a) „maslo“ pomeni naravno maslo, sirotkino maslo ali rekombinirano maslo (sveže, soljeno ali žarko, vključno v konzervah), pridobljeno izključno iz mleka z vsebnostjo mlečnih maščob 80 mas. % ali več, vendar ne več kot 95 mas. %, največ do 2 mas. % trdnih, nemaščobnih mlečnih snovi in največ do 16 mas. % vode. Maslu ne smejo biti dodani emulgatorji, lahko je dodan natrijev klorid, živilska barvila, nevtralizacijske soli in kulture neškodljivih mlečno-kislinskih bakterij;
(b) „mlečni namazi“ pomeni mazljive emulzije vrste „voda v olju“, ki vsebujejo mlečno maščobo kot edino maščobo v izdelku, z vsebnostjo mlečnih maščob 39 mas. % ali več, toda manj kot 80 mas. %.
4. Proizvodi, dobljeni s koncentracijo sirotke in z dodajanjem mleka ali mlečnih maščob, se uvrščajo kot sir pod tar. št. 0406 pod pogojem, da izpolnjujejo naslednje tri značilnosti:
(a) vsebujejo 5 mas. % ali več mlečnih maščob, računano na suho snov;
(b) vsebujejo vsaj 70 mas. %, vendar ne več kot 85 mas. % suhe snovi, in
(c) da so oblikovani ali da se lahko oblikujejo.
5. To poglavje ne vključuje:
(a) neživih insektov, neprimernih za človeško prehrano (tar. št. 0511);
(b) izdelkov, ki se pridobivajo iz sirotke in ki vsebujejo več kot 95 mas. % laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, računano na suho snov (tar. št. 1702);
(c) izdelkov, ki se pridobivajo iz mleka z nadomestitvijo ene ali več njegovih naravnih sestavin (na primer maslene maščobe) z drugo snovjo (na primer z oleinsko maščobo) (tar. št. 1901 ali 2106), ali
(d) albuminov (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas. % proteinov sirotke, računano na suho snov) (tar. št. 3502), ali globulinov (tar. št. 3504).
6. Za potrebe tar. št. 0410 izraz „insekti“ pomeni užitne nežive insekte, cele ali v kosih, sveže, ohlajene, zamrznjene, sušene, dimljene, nasoljene ali v slanici, ter moko in zdrob insektov, primerno za človeško prehrano. Vendar pa ne zajema užitnih neživih insektov, drugače pripravljenih ali konzerviranih (običajno oddelek IV).
Opombi k podštevilkam
1. Pri tar. podšt. 040410 izraz „modificirana sirotka“ pomeni izdelke, ki vsebujejo sestavine sirotke oziroma sirotko, iz katere so bili delno ali v celoti odvzeti: laktoza, beljakovine ali minerali; sirotko, kateri so bile dodane naravne sestavine sirotke; in izdelke, dobljene z mešanjem naravnih sestavin sirotke.
2. Pri tar. podšt. 040510 se izraz „maslo“ ne nanaša na dehidrirano maslo ali na prečiščeno poltekoče maslo „ghee“ (tar. podšt. 040590).
Dodatne opombe
1. Stopnje dajatve za mešanice iz tar. št. od 0401 do 0406 se določajo, kot sledi:
(a) pri mešanicah, v katerih je ena od sestavin prisotna v višini najmanj 90 mas. %, se uporabi stopnja, ki velja za to sestavino;
(b) pri drugih mešanicah pa se uporabi stopnja tiste sestavine, ki ima najvišjo uvozno dajatev.
2. Za namene tarifnih podštevilk 040811 in 040819 se uporablja naslednje:
Izraz „kako drugače konzervirana“ se uporablja tudi za jajčne rumenjake ki vsebujejo omejeno količino soli (na splošno v količini do približno 12 mas. %) ali manjšo količino dodanih kemikalij za konzerviranje, če sta izpolnjena oba spodnja pogoja:
(i) da proizvodi ohranijo značaj jajčnih rumenjakov iz tarifnih podštevilk 040811 in 040819;
(ii) da uporabljena količina soli in kemikalij ne sme biti višja od količine, potrebne za konzerviranje.
3. Mlečni proizvodi iz poglavja 4 zajemajo mlečne permeate, ki so mlečni proizvodi z visoko vsebnostjo laktoze, pridobljeni z odstranitvijo mlečne maščobe in mlečnih beljakovin iz mleka, sirotke, smetane in/ali sladkega pinjenca in/ali iz podobne surovine z ultrafiltracijo ali drugimi tehnikami predelave.
4. Za namene tarifnih podštevilk 040410 in 040490 se uporablja naslednje:
Med permeatom iz mleka in permeatom iz sirotke je mogoče analitično razlikovati na podlagi prisotnosti snovi (npr. mlečne kisline, laktatov in glikomakropeptidov), ki so povezane s proizvodnjo sirotke.
Tarifna podštevilka 040410 zajema „permeat iz sirotke“, tj. proizvod z običajno rahlo kislim vonjem, pridobljen iz sirotke ali mešanice naravnih sestavin sirotke z ultrafiltracijo ali drugimi tehnikami predelave.
Pogoj za uvrstitev permeatov iz sirotke v navedeno tarifno podštevilko je prisotnost snovi, povezanih s proizvodnjo sirotke (npr. mlečna kislina, laktati in glikomakropeptidi).
Tarifna podštevilka 040490 zajema „permeat iz mleka“, tj. proizvod, ki ima običajno vonj po mleku in je pridobljen iz mleka z ultrafiltracijo ali drugimi tehnikami predelave. Pogoja za uvrstitev permeatov iz mleka v tarifno podštevilko 040490 sta količinsko omejena prisotnost ali odsotnost mlečne kisline in laktatov (manj kot 0,100 mas. % v permeatih iz mleka v obliki prahu ali manj kot 0,015 mas. % v permeatih iz mleka v tekoči obliki) ter odsotnost glikomakropeptidov.
Za ugotavljanje prisotnosti laktatov se uporablja metoda po standardu ISO 8069:2005, za ugotavljanje prisotnosti siriščne sirotke (tj. prisotnosti makropeptidov kazeina, kot so glikomakropeptidi) pa metoda, določena v dodatku II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/150.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „mlečni proizvodi“?
Blago „mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu“ se uvršča v poglavje 04, oddelek I harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 04 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 17,3 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 04 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 180 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 04?
Nemčija: 13 mrd. $ v letu 2024 (11,6 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 04 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 285 mio. $, kar pomeni 47. mesto med izvozniki.