Poglavje
Poglavje 12: Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma
Poglavje 12 je del oddelka II, rastlinski proizvodi; vsebuje 14 tarifnih številk.
Primerjava carinskih stopenj
EU Brez carine – 8,3 % Carina za tretje države 75 oznak · povprečje 1,2 % · 3× specifična ali mešana carina 
Turčija Brez carine – 35 % Carina za tretje države 134 oznak · povprečje 15,7 % 
ZDA Brez carine – 163,8 % Splošna stopnja (MFN) 74 oznak · povprečje 13,2 % · 30× specifična ali mešana carina 
Združeno kraljestvo Brez carine – 8 % Carina za tretje države 98 oznak · povprečje 0,8 % · 3× specifična ali mešana carina 
Kanada Brez carine – 10 % Carina za tretje države 100 oznak · povprečje 0,3 % 
Mehika Brez carine – 45 % Carina za tretje države 80 oznak · povprečje 5,6 % 
Brazilija Brez carine – 9 % Carina za tretje države 65 oznak · povprečje 4,5 % 
Argentina Brez carine – 9 % Carina za tretje države 163 oznak · povprečje 4,7 % 
Peru Brez carine – 6 % Carina za tretje države 79 oznak · povprečje 0,6 % 
Nova Zelandija Brez carine – 5 % Carina za tretje države 171 oznak · povprečje 0,1 % 
Japonska Brez carine – 40 % Carina za tretje države 87 oznak · povprečje 3,2 % · 6× specifična ali mešana carina 
Tajvan Brez carine – 20 % Carina za tretje države 196 oznak · povprečje 3,1 % · 7× specifična ali mešana carina 
GCC Brez carine – 5 % Carina za tretje države 115 oznak · povprečje 3,4 % 
Švica Brez carine Carina za tretje države 225 oznak · 149× specifična ali mešana carina 
Norveška Brez carine – 288 % Carina za tretje države 87 oznak · povprečje 12,9 % · 42× specifična ali mešana carina 
Severna Makedonija Brez carine – 30 % Carina za tretje države 82 oznak · povprečje 2,3 % 
Nigerija 5 % – 10 % Carina za tretje države 56 oznak · povprečje 5,5 % Tarifne številke 14
- 1201Soja, cela ali lomljena
- 1202Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno oluščeni ali lomljeni
- 1203Kopra
- 1204Laneno seme, celo ali lomljeno
- 1205Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno
- 1206Sončnično seme, celo ali lomljeno
- 1207Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno
- 1208Moka in zdrob iz oljnih semen ali plodov, razen iz gorčice
- 1209Seme, plodovi in trosi, namenjeni za setev
- 1210Hmeljni storžki, sveži ali sušeni, vključno zdrobljeni ali zmleti ali v peletih; lupulin
- 1211Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu
- 1212Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
- 1213Žitna slama in pleve, nepripravljene, vključno zrezane, stisnjene ali ne, ali v obliki peletov
- 1214Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke, seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 15,6 mio. $15,6 mio. $+204,5 mio. $+745,8 mio. $+> 3,4 mrd. $
Izvoz: 211
- Brazilija: 44,1 mrd. $
- Združene države Amerike: 29,3 mrd. $
- Kanada: 7,8 mrd. $
- Kitajska: 4,4 mrd. $
- Avstralija: 3,8 mrd. $
- Ukrajina: 3,5 mrd. $
- Paragvaj: 3,4 mrd. $
- Argentina: 3,3 mrd. $
- Nizozemska: 2,8 mrd. $
- Francija: 2,6 mrd. $
- Indija: 2,4 mrd. $
- Nemčija: 2 mrd. $
- Romunija: 1,6 mrd. $
- Rusija: 1,1 mrd. $
- Sudan: 937,4 mio. $
- Nigerija: 885,8 mio. $
- Španija: 837,5 mio. $
- Italija: 803,2 mio. $
- Poljska: 766,8 mio. $
- Turčija: 751,3 mio. $
- Madžarska: 745,8 mio. $
- Niger: 713,7 mio. $
- Bolgarija: 654,7 mio. $
- Južna Koreja: 647,5 mio. $
- Čile: 591,9 mio. $
- Egipt: 567,5 mio. $
- Urugvaj: 546,9 mio. $
- Belgija: 546,8 mio. $
- Češka: 523,1 mio. $
- Danska: 483,7 mio. $
- Indonezija: 464,2 mio. $
- Togo: 458 mio. $
- Južnoafriška republika: 446,9 mio. $
- Litva: 446,5 mio. $
- Kazahstan: 446 mio. $
- Avstrija: 435,8 mio. $
- Pakistan: 415,2 mio. $
- Benin: 403,3 mio. $
- Moldavija: 396 mio. $
- Tanzanija: 394,6 mio. $
- Tajska: 393,8 mio. $
- Slovaška: 373,4 mio. $
- Etiopija: 359,9 mio. $
- Mozambik: 332,8 mio. $
- Nova Zelandija: 300,1 mio. $
- Peru: 291,4 mio. $
- Mehika: 232,5 mio. $
- Hrvaška: 227,2 mio. $
- Senegal: 219,6 mio. $
- Latvija: 214 mio. $
- Vietnam: 207,6 mio. $
- Čad: 204,5 mio. $
- Bolivija: 202,6 mio. $
- Izrael: 180,8 mio. $
- Srbija: 179,2 mio. $
- Mjanmar (Burma): 178,7 mio. $
- Burkina Faso: 177,9 mio. $
- Japonska: 152,8 mio. $
- Združeno kraljestvo: 147,1 mio. $
- Grčija: 141,3 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 25,4 mio. $25,4 mio. $+176,2 mio. $+1,2 mrd. $+> 3 mrd. $
Uvoz: 222
- Kitajska: 55,4 mrd. $
- Nemčija: 6,5 mrd. $
- Japonska: 5,1 mrd. $
- Mehika: 4,6 mrd. $
- Nizozemska: 4 mrd. $
- Španija: 3,7 mrd. $
- Argentina: 3 mrd. $
- Združene države Amerike: 2,9 mrd. $
- Turčija: 2,6 mrd. $
- Belgija: 2,3 mrd. $
- Italija: 2,2 mrd. $
- Tajska: 2,1 mrd. $
- Francija: 2,1 mrd. $
- Egipt: 2 mrd. $
- Indonezija: 1,9 mrd. $
- Vietnam: 1,8 mrd. $
- Tajvan: 1,7 mrd. $
- Južna Koreja: 1,7 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 1,7 mrd. $
- Rusija: 1,6 mrd. $
- Iran: 1,4 mrd. $
- Kanada: 1,4 mrd. $
- Indija: 1,2 mrd. $
- Bangladeš: 1,2 mrd. $
- Pakistan: 1,1 mrd. $
- Poljska: 1,1 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 991,9 mio. $
- Alžirija: 934 mio. $
- Saudova Arabija: 838,4 mio. $
- Portugalska: 719,3 mio. $
- Malezija: 692,9 mio. $
- Avstrija: 650,4 mio. $
- Romunija: 649,9 mio. $
- Brazilija: 623,7 mio. $
- Irak: 621,7 mio. $
- Češka: 607,7 mio. $
- Bolgarija: 566,6 mio. $
- Izrael: 521,1 mio. $
- Grčija: 480 mio. $
- Madžarska: 469,9 mio. $
- Avstralija: 461,5 mio. $
- Ukrajina: 411,1 mio. $
- Danska: 404,9 mio. $
- Švica: 389,1 mio. $
- Maroko: 353,6 mio. $
- Kolumbija: 343,2 mio. $
- Norveška: 307,8 mio. $
- Tunizija: 297,3 mio. $
- Filipini: 261,6 mio. $
- Kazahstan: 260,9 mio. $
- Peru: 244,4 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 229,4 mio. $
- Srbija: 215,8 mio. $
- Južnoafriška republika: 208,5 mio. $
- Švedska: 204,5 mio. $
- Slovaška: 176,2 mio. $
- Kostarika: 171,9 mio. $
- Libanon: 169 mio. $
- Čile: 168,3 mio. $
- Nepal: 155 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Brazilija | 44,1 mrd. $ | 32,8 % |
| 2 | Združene države Amerike | 29,3 mrd. $ | 21,7 % |
| 3 | Kanada | 7,8 mrd. $ | 5,8 % |
| 4 |  Kitajska | 4,4 mrd. $ | 3,2 % |
| 5 |  Avstralija | 3,8 mrd. $ | 2,8 % |
| 6 |  Ukrajina | 3,5 mrd. $ | 2,6 % |
| 7 |  Paragvaj | 3,4 mrd. $ | 2,5 % |
| 8 | Argentina | 3,3 mrd. $ | 2,5 % |
| 9 |  Nizozemska | 2,8 mrd. $ | 2,1 % |
| 10 |  Francija | 2,6 mrd. $ | 1,9 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Kitajska | 55,4 mrd. $ | 41,1 % |
| 2 |  Nemčija | 6,5 mrd. $ | 4,8 % |
| 3 | Japonska | 5,1 mrd. $ | 3,8 % |
| 4 | Mehika | 4,6 mrd. $ | 3,4 % |
| 5 | Nizozemska | 4 mrd. $ | 3 % |
| 6 |  Španija | 3,7 mrd. $ | 2,7 % |
| 7 | Argentina | 3 mrd. $ | 2,3 % |
| 8 | Združene države Amerike | 2,9 mrd. $ | 2,2 % |
| 9 | Turčija | 2,6 mrd. $ | 1,9 % |
| 10 |  Belgija | 2,3 mrd. $ | 1,7 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v poglavju 12 75 oznak; carina za tretje države: 0 %–8,3 %. Brez carine: 53 od njih. Specifična ali mešana carina: 3 oznake.
Turška carinska tarifa blago v poglavju 12 razdeli na 134 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–35 % (povprečje 15,7 %). Brez carine: 18 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v poglavju 12 74 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–163,8 %. Brez carine: 34 od njih. Specifična ali mešana carina: 30 oznak.
Svetovna trgovina z blagom poglavja 12 je leta 2024 znašala 134,7 mrd. $, kar je 12,9 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Brazilija (32,8 % svetovnega izvoza), sledi Združene države Amerike.
Največji uvoznik: Kitajska (55,4 mrd. $).
Opombe k poglavju
Opombe
1. Tar. št. 1207 obsega med drugim palmove orehe in jedrca, bombaževo seme, ricinusovo seme, sezamovo seme, gorčično seme, seme žafranike, makovo seme in shea orehe (karite orehe). Pod to tarifno številko ne spadajo proizvodi iz tar. št. 0801 ali 0802 ali oljke (poglavje 7 ali poglavje 20).
2. Tar. št. 1208 obsega poleg nerazmaščene moke in zdroba tudi moko in zdrob, ki sta deloma ali popolnoma razmaščena in ki sta popolnoma ali deloma ponovno zamaščena s svojimi izvirnimi olji. Vendar pa ta tarifna številka izključuje ostanke iz tar. št. 2304 do 2306.
3. Za namene tar. št. 1209 se semena pese, trave in druga travnata semena, semena okrasnih rastlin, semena vrtnin, semena gozdnih dreves, semena sadnih dreves, semena grašic (razen grašice iz vrste Vicia faba) ali volčjega boba štejejo kot „semena, ki se uporabljajo za setev“.
Iz tar. št. 1209 pa so izključeni naslednji proizvodi, tudi če so namenjeni za setev:
(a) stročnice in sladka koruza (poglavje 7);
(b) začimbe in drugi proizvodi iz poglavja 9;
(c) žita (poglavje 10) ali
4. Tar št. 1211 obsega med drugim naslednje rastline in njihove dele: baziliko, borago, ginseng, ožep, sladki koren, vse vrste mete, rožmarin, rutico, žajbelj in pelin.
Iz tar. št. 1211 pa so izključeni:
(a) zdravila iz poglavja 30;
(b) parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki iz poglavja 33 ali
(c) insekticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva za dezinfekcijo in podobni proizvodi iz tar. št. 3808.
5. Za namene tar. št. 1212 z izrazom „morske alge in druge alge“ niso mišljeni:
Opomba k tarifni podštevilki
1. Za namene tar. podštevilke 120510 je z izrazom „seme oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline“ mišljeno seme oljne repice ali ogrščice, katerih olje vsebuje manj kot 2 mas. % eručne kisline, in katerih trdne komponente vsebujejo manj kot 30 mikromolov glukozinolatov na gram mase.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „oljna semena in plodovi“?
Blago „oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma“ se uvršča v poglavje 12, oddelek II harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 12 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 8,3 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 12 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 35 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 12?
Brazilija: 44,1 mrd. $ v letu 2024 (32,8 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 12 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 106,3 mio. $, kar pomeni 67. mesto med izvozniki.