Tarifna številka · Poglavje 20
2001: Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini
Tarifna številka 2001 iz poglavja 20 (proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin) ima 2 tarifni podštevilki.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 2
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 733,8 tis. $733,8 tis. $+7,1 mio. $+37 mio. $+> 164,9 mio. $
Izvoz: 156
- Turčija: 455,6 mio. $
- Mehika: 358,7 mio. $
- Nemčija: 331,4 mio. $
- Indija: 302,4 mio. $
- Združene države Amerike: 164,9 mio. $
- Kitajska: 164,2 mio. $
- Grčija: 123,4 mio. $
- Španija: 119,5 mio. $
- Egipt: 115,9 mio. $
- Nizozemska: 111,9 mio. $
- Poljska: 102 mio. $
- Peru: 84,6 mio. $
- Italija: 67,8 mio. $
- Južnoafriška republika: 57,1 mio. $
- Avstrija: 37 mio. $
- Madžarska: 36,9 mio. $
- Belgija: 35,2 mio. $
- Vietnam: 29,5 mio. $
- Severna Makedonija: 28,2 mio. $
- Maroko: 22,4 mio. $
- Francija: 21,4 mio. $
- Tajska: 20,5 mio. $
- Združeno kraljestvo: 18,3 mio. $
- Sirija: 17,6 mio. $
- Pakistan: 16,2 mio. $
- Češka: 15,7 mio. $
- Jordanija: 14,7 mio. $
- Kanada: 14,3 mio. $
- Libanon: 14 mio. $
- Rusija: 13,7 mio. $
- Srbija: 13 mio. $
- Švedska: 12,2 mio. $
- Bolgarija: 11,2 mio. $
- Šrilanka: 9,3 mio. $
- Gvatemala: 7,8 mio. $
- Južna Koreja: 7,6 mio. $
- Romunija: 7,2 mio. $
- Slovaška: 7,1 mio. $
- Ukrajina: 6,3 mio. $
- Hrvaška: 6,3 mio. $
- Litva: 5,9 mio. $
- Izrael: 5,7 mio. $
- Danska: 5,4 mio. $
- Japonska: 5,2 mio. $
- Iran: 4,5 mio. $
- Portugalska: 4,4 mio. $
- Latvija: 4,4 mio. $
- Uzbekistan: 4,2 mio. $
- Zimbabve: 4,2 mio. $
- Brazilija: 3,9 mio. $
- Avstralija: 3,4 mio. $
- Estonija: 3,4 mio. $
- Zambija: 3 mio. $
- Kolumbija: 2,9 mio. $
- Kostarika: 2,9 mio. $
- Saudova Arabija: 2,8 mio. $
- Bosna in Hercegovina: 2,6 mio. $
- Irska: 2,4 mio. $
- Turkmenistan: 2,4 mio. $
- Armenija: 2,3 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 578,3 tis. $578,3 tis. $+6,6 mio. $+31,3 mio. $+> 83,9 mio. $
Uvoz: 216
- Združene države Amerike: 671,2 mio. $
- Nemčija: 345,3 mio. $
- Kanada: 193,7 mio. $
- Združeno kraljestvo: 174,6 mio. $
- Nizozemska: 145,3 mio. $
- Francija: 134,3 mio. $
- Poljska: 83,9 mio. $
- Avstralija: 69,3 mio. $
- Belgija: 68,9 mio. $
- Japonska: 66,4 mio. $
- Saudova Arabija: 62 mio. $
- Avstrija: 59,8 mio. $
- Španija: 59,8 mio. $
- Romunija: 56,2 mio. $
- Češka: 47,4 mio. $
- Švedska: 44,9 mio. $
- Južna Koreja: 44,6 mio. $
- Rusija: 44 mio. $
- Švica: 38,7 mio. $
- Danska: 37,7 mio. $
- Italija: 36,9 mio. $
- Grčija: 31,3 mio. $
- Združeni arabski emirati: 25,4 mio. $
- Finska: 23,2 mio. $
- Irska: 21,7 mio. $
- Kitajska: 21,2 mio. $
- Slovaška: 20,7 mio. $
- Portugalska: 20,4 mio. $
- Litva: 19,1 mio. $
- Libija: 18,1 mio. $
- Madžarska: 17,8 mio. $
- Latvija: 17,3 mio. $
- Bolgarija: 16,5 mio. $
- Nova Zelandija: 15,4 mio. $
- Kazahstan: 15,2 mio. $
- Kuvajt: 13,9 mio. $
- Srbija: 13,8 mio. $
- Hrvaška: 12,6 mio. $
- Slovenija: 12,4 mio. $
- Mehika: 12 mio. $
- Irak: 11,8 mio. $
- Vietnam: 10,7 mio. $
- Izrael: 9,9 mio. $
- Tajska: 9,6 mio. $
- Brazilija: 9,3 mio. $
- Norveška: 9,2 mio. $
- Južnoafriška republika: 8,9 mio. $
- Ukrajina: 8,5 mio. $
- Estonija: 8,4 mio. $
- Katar: 8,3 mio. $
- Singapur: 7,3 mio. $
- Čile: 7,3 mio. $
- Honduras: 7,1 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 6,6 mio. $
- Kostarika: 6,5 mio. $
- Gruzija: 6,4 mio. $
- Mongolija: 5,6 mio. $
- Ciper: 5,5 mio. $
- Palestinsko ozemlje: 5,2 mio. $
- Salvador: 4,9 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 455,6 mio. $ | 14,7 % | |
| 2 | 358,7 mio. $ | 11,5 % | |
| 3 | 331,4 mio. $ | 10,7 % | |
| 4 | 302,4 mio. $ | 9,7 % | |
| 5 | 164,9 mio. $ | 5,3 % | |
| 6 | 164,2 mio. $ | 5,3 % | |
| 7 | 123,4 mio. $ | 4 % | |
| 8 | 119,5 mio. $ | 3,8 % | |
| 9 | 115,9 mio. $ | 3,7 % | |
| 10 | 111,9 mio. $ | 3,6 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 671,2 mio. $ | 21,6 % | |
| 2 | 345,3 mio. $ | 11,1 % | |
| 3 | 193,7 mio. $ | 6,2 % | |
| 4 | 174,6 mio. $ | 5,6 % | |
| 5 | 145,3 mio. $ | 4,7 % | |
| 6 | 134,3 mio. $ | 4,3 % | |
| 7 | 83,9 mio. $ | 2,7 % | |
| 8 | 69,3 mio. $ | 2,2 % | |
| 9 | 68,9 mio. $ | 2,2 % | |
| 10 | 66,4 mio. $ | 2,1 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 2001 10 oznak; carina za tretje države: 0 %–17,6 %. Brez carine: 1 od njih. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 2001 razdeli na 22 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 5,1 %–39 % (povprečje 34,8 %).
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 2001 14 oznak; splošna carinska stopnja (General): 3,6 %–14 %. Specifična ali mešana carina: 3 oznake.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 2001 razdeli na 30 oznak; carina za tretje države: 0 %–16 % (povprečje 14,2 %). Brez carine: 1 od njih. Specifična ali mešana carina: 4 oznake.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 2001 7 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–8 %. Brez carine: 4 od njih.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 2001 razdeli na 4 oznake; uvozna carina (IGI): 20 %.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 2001 2 oznaki; stopnja TEC: 12,6 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 2001 razdeli na 12 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 2001 3 oznake; carina ad valorem: 6 %.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 2001 razdeli na 6 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 5 %.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2001 12 oznak; uporabljena stopnja: 6 %–16,8 %.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 2001 razdeli na 12 oznak; stopnja iz stolpca 1: 20 %–25,5 % (povprečje 20,9 %).
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 2001 11 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 2001 skupaj 10 oznak; carina je pri vseh specifična ali mešana, ne odstotna.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 2001 13 oznak; običajna carina: brez carine. Brez carine: 4 od njih. Specifična ali mešana carina: 9 oznak.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2001 razdeli na 11 oznak; carina MFN: 20 %–50 % (povprečje 37,3 %).
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 2001 2 oznaki; uvozna carina: 20 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 2001 je leta 2024 znašala 3,1 mrd. $, kar je 7,8 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Turčija (14,7 % svetovnega izvoza), sledi Mehika.
Največji uvoznik: Združene države Amerike (671,2 mio. $).
Slovenija je med izvozniki na 68. mestu z vrednostjo 1,2 mio. $ (skupaj 156 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 39. mestu z vrednostjo 12,4 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 7, 8 ali 11;
(b) masti in olja rastlinskega izvora (poglavje 15);
(c) prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, insektov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);
(d) pekovski izdelki in drugi proizvodi iz tar. št. 1905, ali
(e) homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi iz tar. št. 2104.
2. Tar. št. 2007 in 2008 ne zajemata sadnih želejev, sadnih past, s sladkorjem prevlečenih mandljev ali podobno v obliki sladkornih proizvodov (tar. št. 1704), ali čokoladnih proizvodov (tar. št. 1806).
3. Tar. št. 2001, 2004 in 2005 obsegajo glede na primer samo tiste proizvode iz poglavja 7 ali iz tar. št. 1105 ali 1106 (razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz poglavja 8), ki so bili pripravljeni ali konzervirani po drugačnih postopkih, kot so navedeni v opombi 1(a).
4. Paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi 7 mas. % suhe snovi ali več se uvršča pod tar. št. 2002.
5. Pri tar. št. 2007 je z izrazom „dobljeni s toplotno obdelavo“ mišljena obdelava s toploto pri atmosferskem tlaku ali pri znižanem tlaku, ki zviša viskoznost izdelka z znižanjem vsebine vode ali na druge načine.
6. Pri tar. št. 2009 so z izrazom „sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola“ mišljeni sokovi z deležem alkohola do vključno 0,5 vol. % (glej opombo 2 k poglavju 22).
Dodatne opombe
1. Pri tar. št. 2001 morajo vsebovati zelenjava, sadje, oreški in ostali užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, 0,5 mas. % ali več proste, hlapljive kisline, izražene kot ocetna kislina. Dodatno gobe, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 20019050, ne smejo vsebovati več kot 2,5 mas. % soli.
2.
(a) Vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), v proizvodih, uvrščenih v to poglavje, ustreza vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo, predpisano v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, pomnoženi z enim od naslednjih faktorjev:
0,93 za proizvode iz tarifnih podštevilk 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899,
0,95 za proizvode iz drugih tar. št.
Vendar vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), naslednjih proizvodov, uvrščenih pod to poglavje:
proizvodi, proizvedeni na osnovi morskih alg in drugih alg, pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki niso določeni v poglavju 12,
proizvodi, proizvedeni na osnovi manioke, marante, salepa, topinamburja, sladkega krompirja ter podobnih korenovk in gomoljev z visokim deležem škroba ali inulina iz tarifne številke 0714,
proizvodi, proizvedeni na osnovi listov vinske trte;
ustreza vrednosti, dobljeni z izračunom na podlagi meritev, pridobljenih po metodi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (metoda HPLC), z uporabo naslednje formule:
S + (G + F) × 0,95
pri čemer je:
‚S‘ vsebnost saharoze, določena z metodo HPLC,
‚F‘ vsebnost fruktoze, določena z metodo HPLC,
‚G‘ vsebnost glukoze, določena z metodo HPLC.
(b) Izraz „Brix vrednost“, omenjen v podštevilkah tarifne številke 2009, odgovarja vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C.
3. Proizvodi, uvrščeni pod tar. podšt. 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899, se obravnavajo, kot da vsebujejo dodani sladkor, kadar „vsebnost sladkorja“ v masnih odstotkih presega vrednosti, ki so naštete v nadaljevanju, glede na vrsto sadja ali užitnega dela rastline:
ananas in grozdje: 13 %,
drugo sadje, vključno z mešanicami sadja in drugimi užitnimi deli rastlin: 9 %.
4. Pri tar. podšt. 20083011 do 20083039, 20084011 do 20084039, 20085011 do 20085059, 20086011 do 20086039, 20087011 do 20087059, 20088011 do 20088039, 20089311 do 20089329, 20089712 do 20089738 in 20089911 do 20089940 naslednji izrazi pomenijo naslednje:
„dejanska vsebnost alkohola v masi“: število kilogramov čistega alkohola, vsebovanih v 100 kg proizvoda,
„mas. %“: simbol masnega odstotka alkohola.
5. Za zadevne proizvode se uporablja naslednje:
(a) Vsebnost dodanega sladkorja pri proizvodih pod tar. št. 2009 ustreza „vsebnosti sladkorja“, zmanjšani za vrednosti, ki so naštete spodaj, glede na vrsto soka:
limonin ali paradižnikov sok: 3,
grozdni sok: 15,
drugi sadni ali zelenjavni sokovi, vključno z mešanicami sokov: 13.
(b) Sadni sokovi z dodanim sladkorjem, pri katerih brix vrednost ne presega 67 in vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnih sokov, izgubijo svoj prvotni značaj sadnih sokov pod tar. št. 2009.
Točka (b) se ne uporablja za naravne koncentrirane sadne sokove. Zato naravni koncentrirani sadni sokovi niso izključeni iz tar. št. 2009.
6. Pri tarifnih podštevilkah 20096951 in 20096971, „koncentrirani grozdni sok (vključno grozdni mošt)“ pomeni grozdni sok (vključno grozdni mošt), pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, ni manjša kot 50,9 %.
7. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20071091, 20079993, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794, 20089797, 20089924, 20089931, 20089936, 20089938, 20089948, 20089963, 20098934, 20098936, 20098973, 20098985, 20098988, 20098997, 20099092, 20099095 in 20099097 izraz „tropsko sadje“ pomeni gvajave, mange, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambole in „pitahaye“.
8. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20079993, 20081912, 20081992, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794 in 20089797 izraz „tropski orehi“ pomeni kokosov oreh, indijski oreh, brazilski oreh, areka (ali betel), kola in makadamije.
9. Morske alge in druge alge, pripravljene ali konzervirane s postopki, ki niso določeni v poglavju 12, na primer s toplotno obdelavo, praženjem, dodajanjem začimb ali sladkorja, se uvrščajo v poglavje 20 kot pripravki iz drugih delov rastlin. Morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne, se uvrščajo pod tar. št. 1212.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali…“?
Blago „vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini“ se uvršča v tarifno številko 2001 (v poglavju 20), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2001 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 17,6 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2001 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 5,1 % do 39 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2001?
Turčija: 455,6 mio. $ v letu 2024 (14,7 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 2001 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1,2 mio. $, kar pomeni 68. mesto med izvozniki.