Tarifna številka · Poglavje 20
2002: Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini
Tarifna številka 2002 se deli na 2 šestmestni tarifni podštevilki in spada v poglavje 20 (proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 2
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 828,6 tis. $828,6 tis. $+7,9 mio. $+39,3 mio. $+> 434,5 mio. $
Izvoz: 148
- Italija: 3,2 mrd. $
- Kitajska: 1,3 mrd. $
- Španija: 597,2 mio. $
- Združene države Amerike: 585,5 mio. $
- Portugalska: 434,5 mio. $
- Turčija: 309,4 mio. $
- Čile: 264,2 mio. $
- Avstrija: 132,3 mio. $
- Grčija: 113,6 mio. $
- Egipt: 101,9 mio. $
- Nemčija: 90,1 mio. $
- Iran: 60,3 mio. $
- Francija: 58,5 mio. $
- Nizozemska: 47,4 mio. $
- Tunizija: 39,3 mio. $
- Ukrajina: 34,3 mio. $
- Poljska: 31,9 mio. $
- Mehika: 30 mio. $
- Združeni arabski emirati: 28,7 mio. $
- Peru: 24 mio. $
- Madžarska: 20,7 mio. $
- Izrael: 18,3 mio. $
- Argentina: 13,3 mio. $
- Indija: 13,1 mio. $
- Belgija: 12,8 mio. $
- Saudova Arabija: 12,7 mio. $
- Maroko: 12,4 mio. $
- Kanada: 11,7 mio. $
- Kostarika: 10,8 mio. $
- Armenija: 9,3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 9,2 mio. $
- Kuvajt: 9 mio. $
- Oman: 9 mio. $
- Avstralija: 8,5 mio. $
- Bahrajn: 8 mio. $
- Češka: 7,9 mio. $
- Švica: 6,5 mio. $
- Srbija: 5,8 mio. $
- Hrvaška: 5,6 mio. $
- Jordanija: 5,2 mio. $
- Gana: 4,9 mio. $
- Rusija: 4,8 mio. $
- Uganda: 4,8 mio. $
- Bolgarija: 4,6 mio. $
- Brazilija: 3,4 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 3 mio. $
- Južnoafriška republika: 3 mio. $
- Slonokoščena obala: 2,9 mio. $
- Pakistan: 2,6 mio. $
- Kazahstan: 2,6 mio. $
- Litva: 2,5 mio. $
- Nova Zelandija: 2,3 mio. $
- Romunija: 2,2 mio. $
- Irska: 2,2 mio. $
- Danska: 2,2 mio. $
- Tajska: 2,1 mio. $
- Senegal: 2,1 mio. $
- Švedska: 1,9 mio. $
- Latvija: 1,3 mio. $
- Urugvaj: 1,3 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 4,9 mio. $4,9 mio. $+21,3 mio. $+77,8 mio. $+> 313,8 mio. $
Uvoz: 216
- Nemčija: 893,8 mio. $
- Združeno kraljestvo: 760,2 mio. $
- Francija: 418,8 mio. $
- Japonska: 412,7 mio. $
- Italija: 321,9 mio. $
- Združene države Amerike: 315,8 mio. $
- Nizozemska: 313,8 mio. $
- Irak: 238,8 mio. $
- Avstrija: 217,6 mio. $
- Poljska: 195,1 mio. $
- Avstralija: 188,7 mio. $
- Kanada: 171,2 mio. $
- Belgija: 166,4 mio. $
- Saudova Arabija: 156,9 mio. $
- Mehika: 151,3 mio. $
- Libija: 146 mio. $
- Španija: 121,8 mio. $
- Švedska: 121 mio. $
- Rusija: 118,8 mio. $
- Švica: 96,8 mio. $
- Južna Koreja: 85,6 mio. $
- Gana: 77,8 mio. $
- Brazilija: 68 mio. $
- Romunija: 67,2 mio. $
- Danska: 66,7 mio. $
- Združeni arabski emirati: 58,1 mio. $
- Češka: 55,3 mio. $
- Portugalska: 54,1 mio. $
- Filipini: 53,7 mio. $
- Izrael: 53,5 mio. $
- Nigerija: 49,5 mio. $
- Irska: 49,3 mio. $
- Južnoafriška republika: 45 mio. $
- Oman: 43 mio. $
- Nova Zelandija: 42,4 mio. $
- Finska: 41 mio. $
- Norveška: 40,7 mio. $
- Kostarika: 39,4 mio. $
- Kolumbija: 38,9 mio. $
- Tajska: 36,3 mio. $
- Kazahstan: 34,2 mio. $
- Argentina: 31,8 mio. $
- Togo: 31,4 mio. $
- Madžarska: 30,9 mio. $
- Jemen: 30,8 mio. $
- Hrvaška: 28,1 mio. $
- Demokratična republika Kongo: 26,4 mio. $
- Maroko: 26,3 mio. $
- Malezija: 26,1 mio. $
- Slonokoščena obala: 25,7 mio. $
- Venezuela: 24,3 mio. $
- Indonezija: 23,8 mio. $
- Gvatemala: 22,8 mio. $
- Grčija: 21,3 mio. $
- Ukrajina: 20,3 mio. $
- Slovaška: 20,2 mio. $
- Honduras: 19,8 mio. $
- Sierra Leone: 19 mio. $
- Kuvajt: 18,7 mio. $
- Tajvan: 18,4 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 3,2 mrd. $ | 41,2 % | |
| 2 | 1,3 mrd. $ | 16,3 % | |
| 3 | 597,2 mio. $ | 7,7 % | |
| 4 | 585,5 mio. $ | 7,6 % | |
| 5 | 434,5 mio. $ | 5,6 % | |
| 6 | 309,4 mio. $ | 4 % | |
| 7 | 264,2 mio. $ | 3,4 % | |
| 8 | 132,3 mio. $ | 1,7 % | |
| 9 | 113,6 mio. $ | 1,5 % | |
| 10 | 101,9 mio. $ | 1,3 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 893,8 mio. $ | 11,6 % | |
| 2 | 760,2 mio. $ | 9,9 % | |
| 3 | 418,8 mio. $ | 5,4 % | |
| 4 | 412,7 mio. $ | 5,4 % | |
| 5 | 321,9 mio. $ | 4,2 % | |
| 6 | 315,8 mio. $ | 4,1 % | |
| 7 | 313,8 mio. $ | 4,1 % | |
| 8 | 238,8 mio. $ | 3,1 % | |
| 9 | 217,6 mio. $ | 2,8 % | |
| 10 | 195,1 mio. $ | 2,5 % |
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
-
CELEX 32026R1395 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 2002 razdeli na 9 oznak; carina za tretje države: 14,4 %.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 2002 9 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 135,9 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 2002 razdeli na 3 oznake; splošna carinska stopnja (General): 11,6 %–12,5 % (povprečje 11,9 %).
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 2002 12 oznak; carina za tretje države: 14 %.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 2002 razdeli na 5 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 11,5 %.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 2002 2 oznaki; uvozna carina (IGI): 20 %.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 2002 razdeli na 2 oznaki; stopnja TEC: 12,6 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 2002 23 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %.
Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 2002 razdeli na 2 oznaki; carina ad valorem: 6 %.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 2002 3 oznake; običajna stopnja (Normal Tariff): brez carine.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2002 razdeli na 7 oznak; uporabljena stopnja: 9 %–16 % (povprečje 13,6 %).
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 2002 4 oznake; stopnja iz stolpca 1: 10 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 2002 razdeli na 3 oznake; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 2002 5 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine. Specifična ali mešana carina: 4 oznake.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 2002 razdeli na 4 oznake; običajna carina: brez carine. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2002 13 oznak; carina MFN: 25 %–50 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 2002 razdeli na 5 oznak; uvozna carina: 10 %–35 % (povprečje 25 %).
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 2002 v letu 2024: 7,7 mrd. $ (medletno −0,9 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Italija (3,2 mrd. $), na drugem Kitajska.
Največ je uvozila država Nemčija, in sicer za 893,8 mio. $.
Izvoz – Slovenija: 828,6 tis. $, 71. mesto med 148 državami.
Slovenija je med uvozniki na 76. mestu z vrednostjo 12,8 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 7, 8 ali 11;
(b) masti in olja rastlinskega izvora (poglavje 15);
(c) prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, insektov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);
(d) pekovski izdelki in drugi proizvodi iz tar. št. 1905, ali
(e) homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi iz tar. št. 2104.
2. Tar. št. 2007 in 2008 ne zajemata sadnih želejev, sadnih past, s sladkorjem prevlečenih mandljev ali podobno v obliki sladkornih proizvodov (tar. št. 1704), ali čokoladnih proizvodov (tar. št. 1806).
3. Tar. št. 2001, 2004 in 2005 obsegajo glede na primer samo tiste proizvode iz poglavja 7 ali iz tar. št. 1105 ali 1106 (razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz poglavja 8), ki so bili pripravljeni ali konzervirani po drugačnih postopkih, kot so navedeni v opombi 1(a).
4. Paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi 7 mas. % suhe snovi ali več se uvršča pod tar. št. 2002.
5. Pri tar. št. 2007 je z izrazom „dobljeni s toplotno obdelavo“ mišljena obdelava s toploto pri atmosferskem tlaku ali pri znižanem tlaku, ki zviša viskoznost izdelka z znižanjem vsebine vode ali na druge načine.
6. Pri tar. št. 2009 so z izrazom „sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola“ mišljeni sokovi z deležem alkohola do vključno 0,5 vol. % (glej opombo 2 k poglavju 22).
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni…“?
Blago „paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini“ se uvršča v tarifno številko 2002 (v poglavju 20), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2002 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 14,4 %. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2002 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 135,9 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2002?
Italija: 3,2 mrd. $ v letu 2024 (41,2 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 2002 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 828,6 tis. $, kar pomeni 71. mesto med izvozniki.