Tarifna podštevilka · Poglavje 20 · Tarifna številka 2008
2008.40: Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: hruške
Uradno besedilo Hruške
Tarifna podštevilka 2008.40 spada v tarifno številko 2008 (sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali…) v poglavju 20.
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU
Oznake – EU →- 2008 40 Hruške:
- ki vsebujejo dodan alkohol:
- v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
- z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
- 2008 40 11 z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. % 25,6 %—
- 2008 40 19 drugo 25,6 + 4,2 €/100 kg/net—
- drugo:
- 2008 40 21 z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. % 24 %—
- 2008 40 29 drugo 25,6 %—
- v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
- 2008 40 31 z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. % 25,6 + 4,2 €/100 kg/net—
- 2008 40 39 drugo 25,6 %—
- ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
- ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
- 2008 40 51 z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. % 17,6 %—
- 2008 40 59 drugo 16 %—
- ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
- 2008 40 71 z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. % 19,2 %—
- 2008 40 79 drugo 17,6 %—
- 2008 40 90 ki ne vsebujejo dodanega sladkorja 16,8 %—
Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 6
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 % z dokumentom Y-155 (Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije) · sicer brez carine
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Dokumenti
- Y155 Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 %
- Velja za države porekla
- Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Tarifna kvotaNepreferencialna tarifna kvota 20 %
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Združeno kraljestvo, Rusija
- Velja
- do 31. december 2026
- Pravni akt
- Regulation 1988/20
- Tarifne oznake
- pri 6 od 11 oznak
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- do 31. oktober 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 3
- Uvozni nadzorNadzor uvoza ekoloških proizvodov
- Velja za države porekla
- vse države razen: Švica, Islandija, Lihtenštajn, Norveška
- Pravni akt
- Regulation 2306/21
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0692/14
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
Preferencialne stopnje po državah
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 16 % – 25,6 % |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 42Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Salomonovi otoki, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| OČD (Čezmorske države in ozemlja) | Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija in še 8Antarktika, Aruba, Curaçao, Francoska Polinezija, Francosko južno ozemlje, Grenlandija, Nizozemski Karibi, Nizozemski Sveti Martin, Nova Kaledonija, Sveta Peter in Mihael, Sveti Bartolomej, Wallis in Futuna | Brez carine |
| GSP+ (posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje) | Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija in še 4Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan, Šrilanka, Uzbekistan, Zelenortski otoki | Brez carine |
| Srednja Amerika | Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragva, Panama, Salvador | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Namibija | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| sporazum EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Čile | Čile | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–Kolumbija | Kolumbija | Brez carine |
| sporazum EU–Ekvador | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–Egipt | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Islandija | Islandija | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Japonska | Japonska | Brez carine |
| sporazum EU–Kenija | Kenija | Brez carine |
| sporazum EU–Južna Koreja | Južna Koreja | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–Mehika | Mehika | Brez carine |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | Brez carine |
| sporazum EU–Peru | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Turčija | Turčija | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republika | Južnoafriška republika | Brez carine |
| sporazum EU–ČileKvota | Čile | Brez carine |
| sporazum EU–Južnoafriška republikaKvota | Južnoafriška republika | Brez carine |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 14,5 % – 23,2 % |
| GSP - Splošne določbe | Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kongo - Brazzaville in še 6Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kongo - Brazzaville, Mikronezija, Nigerija, Niue, Sirija, Tadžikistan, Vanuatu | 20,4 % – 21,7 % |
EU: mesečni uvoz
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
 Kitajska | 13,3 mio. € | 63 % | +4,6 % |
 Južnoafriška republika | 5 mio. € | 23,5 % | −15,7 % |
 Argentina | 2,2 mio. € | 10,4 % | +17 % |
 Tajska | 221 tis. € | 1 % | +20,1 % |
 Srbija | 84 tis. € | 0,4 % | +185,4 % |
 Združeno kraljestvo | 61 tis. € | 0,3 % | −54,5 % |
 Čile | 61 tis. € | 0,3 % | +15,5 % |
 Turčija | 54 tis. € | 0,3 % | +40,9 % |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
Turčija 58,5 % Carina za tretje države 11 oznak 
ZDA 15,3 % Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka Združeno kraljestvo 16 % – 25 % Carina za tretje države 16 oznak · povprečje 18,5 % · 2× specifična ali mešana carina 
Kanada 6 % – 9,5 % Carina za tretje države 3 oznake · povprečje 8,3 % 
Mehika 20 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Brazilija 12,6 % Carina za tretje države 2 oznaki Argentina 12,6 % Carina za tretje države 4 oznake 
Peru 6 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Nova Zelandija 5 % Carina za tretje države 2 oznaki 
Japonska 9 % – 21 % Carina za tretje države 8 oznak · povprečje 13,6 % 
Tajvan 20 % Carina za tretje države 1 oznaka 
GCC 5 % Carina za tretje države 2 oznaki 
Švica specifična ali mešana carina Carina za tretje države 2 oznaki 
Norveška Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Severna Makedonija 5 % – 20 % Carina za tretje države 14 oznak · povprečje 16,8 % 
Nigerija 20 % Carina za tretje države 1 oznaka Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 40,7 tis. $40,7 tis. $+438,7 tis. $+5,2 mio. $+> 22,3 mio. $
Izvoz: 76
- Kitajska: 63,3 mio. $
- Južnoafriška republika: 24,3 mio. $
- Španija: 22,3 mio. $
- Italija: 20,6 mio. $
- Grčija: 10,3 mio. $
- Nemčija: 6,3 mio. $
- Čile: 5,6 mio. $
- Francija: 5,2 mio. $
- Portugalska: 4,5 mio. $
- Nizozemska: 3,3 mio. $
- Argentina: 2,3 mio. $
- Združene države Amerike: 1,7 mio. $
- Madžarska: 1,3 mio. $
- Tajska: 976,3 tis. $
- Belgija: 976,2 tis. $
- Avstrija: 971 tis. $
- Poljska: 912,1 tis. $
- Romunija: 498,3 tis. $
- Danska: 438,7 tis. $
- Mehika: 370,6 tis. $
- Turčija: 364 tis. $
- Kolumbija: 299,9 tis. $
- Avstralija: 276 tis. $
- Združeno kraljestvo: 207 tis. $
- Tajvan: 193,9 tis. $
- Češka: 188,7 tis. $
- Bolgarija: 166,1 tis. $
- Nova Zelandija: 75,5 tis. $
- Litva: 70,6 tis. $
- Švica: 70,5 tis. $
- Armenija: 60,5 tis. $
- Slovenija: 58 tis. $
- Južna Koreja: 54,9 tis. $
- Singapur: 53,8 tis. $
- Ciper: 52,7 tis. $
- Rusija: 51,7 tis. $
- Irska: 40,7 tis. $
- Kostarika: 39 tis. $
- Švedska: 33,3 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 31,5 tis. $
- Kazahstan: 31 tis. $
- Estonija: 29,6 tis. $
- Hrvaška: 22 tis. $
- Kamerun: 21,9 tis. $
- Britanski Deviški otoki: 20 tis. $
- Srbija: 16,8 tis. $
- Gvatemala: 16,1 tis. $
- Saudova Arabija: 15,9 tis. $
- Slovaška: 15,6 tis. $
- Združeni arabski emirati: 13,6 tis. $
- Luksemburg: 11,3 tis. $
- Malezija: 9,9 tis. $
- Gruzija: 9,2 tis. $
- Maroko: 8,5 tis. $
- Azerbajdžan: 5,7 tis. $
- Egipt: 5,6 tis. $
- Kanada: 5 tis. $
- Latvija: 4,2 tis. $
- Finska: 3,7 tis. $
- Dominika: 2,6 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 28,5 tis. $28,5 tis. $+207,8 tis. $+1,6 mio. $+> 6,4 mio. $
Uvoz: 181
- Združene države Amerike: 44,2 mio. $
- Francija: 30,5 mio. $
- Nemčija: 14,5 mio. $
- Združeno kraljestvo: 9,1 mio. $
- Japonska: 8,6 mio. $
- Nizozemska: 6,4 mio. $
- Kanada: 6 mio. $
- Avstrija: 5,3 mio. $
- Španija: 5,3 mio. $
- Grčija: 5 mio. $
- Tajska: 4,6 mio. $
- Belgija: 4,3 mio. $
- Italija: 3,3 mio. $
- Avstralija: 3,2 mio. $
- Švica: 3,2 mio. $
- Poljska: 2,6 mio. $
- Nova Zelandija: 1,9 mio. $
- Finska: 1,6 mio. $
- Rusija: 1,2 mio. $
- Češka: 1,2 mio. $
- Danska: 1,1 mio. $
- Južna Koreja: 1,1 mio. $
- Irska: 1 mio. $
- Portugalska: 1 mio. $
- Švedska: 1 mio. $
- Mozambik: 945,1 tis. $
- Madžarska: 924,8 tis. $
- Mehika: 588,1 tis. $
- Združeni arabski emirati: 499,8 tis. $
- Tunizija: 464,5 tis. $
- Norveška: 439,7 tis. $
- Singapur: 412 tis. $
- Estonija: 406,2 tis. $
- Saudova Arabija: 405,1 tis. $
- Egipt: 354,4 tis. $
- Latvija: 321,5 tis. $
- Slovenija: 271,4 tis. $
- Gvatemala: 250,5 tis. $
- Luksemburg: 230,7 tis. $
- Slovaška: 221,7 tis. $
- Litva: 216,3 tis. $
- Ciper: 214,3 tis. $
- Hrvaška: 209,2 tis. $
- Izrael: 207,8 tis. $
- Kitajska: 182,1 tis. $
- Tajvan: 177,2 tis. $
- Bolgarija: 175,3 tis. $
- Čile: 166,7 tis. $
- Urugvaj: 160,5 tis. $
- Ukrajina: 145,9 tis. $
- Romunija: 136,6 tis. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 128,1 tis. $
- Maroko: 125,2 tis. $
- Islandija: 115,3 tis. $
- Fidži: 107,7 tis. $
- Srbija: 103,9 tis. $
- Dominikanska republika: 95,3 tis. $
- Bahami: 94,9 tis. $
- Turčija: 88,3 tis. $
- Francoska Polinezija: 82,4 tis. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Kitajska | 63,3 mio. $ | 35,4 % |
| 2 | Južnoafriška republika | 24,3 mio. $ | 13,6 % |
| 3 |  Španija | 22,3 mio. $ | 12,5 % |
| 4 |  Italija | 20,6 mio. $ | 11,5 % |
| 5 |  Grčija | 10,3 mio. $ | 5,8 % |
| 6 |  Nemčija | 6,3 mio. $ | 3,5 % |
| 7 | Čile | 5,6 mio. $ | 3,1 % |
| 8 |  Francija | 5,2 mio. $ | 2,9 % |
| 9 |  Portugalska | 4,5 mio. $ | 2,5 % |
| 10 |  Nizozemska | 3,3 mio. $ | 1,9 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Združene države Amerike | 44,2 mio. $ | 24,7 % |
| 2 | Francija | 30,5 mio. $ | 17 % |
| 3 | Nemčija | 14,5 mio. $ | 8,1 % |
| 4 | Združeno kraljestvo | 9,1 mio. $ | 5,1 % |
| 5 | Japonska | 8,6 mio. $ | 4,8 % |
| 6 | Nizozemska | 6,4 mio. $ | 3,6 % |
| 7 | Kanada | 6 mio. $ | 3,3 % |
| 8 |  Avstrija | 5,3 mio. $ | 3 % |
| 9 | Španija | 5,3 mio. $ | 3 % |
| 10 | Grčija | 5 mio. $ | 2,8 % |
Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 164
Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.
- 16 %mediana dajatve
- 15število držav brez dajatve (MFN)
- 60 %najvišja: Egipt, Turčija, Oman
164
| Država uvoza | Dajatev MFN | vrstice od – do | leto podatkov |
|---|---|---|---|
 Afganistan | 10 % | 2018 · HS 2012 | |
 Albanija | 15 % | 2023 | |
 Alžirija | 30 % | 2023 | |
 Angola | 50 % | 2023 · HS 2017 | |
 Angvila | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Antigva in Barbuda | 20 % | 2021 · HS 2007 | |
| Argentina | 14 % | 2023 · HS 2017 | |
 Armenija | 11 % | 2023 | |
 Aruba | 19 % | 6 % – 32 % | 2021 · HS 2012 |
 Avstralija | 5 % | 2023 | |
 Azerbajdžan | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Bahami | 0 % | 2022 | |
 Bahrajn | 5 % | 2023 | |
 Bangladeš | 25 % | 2023 · HS 2017 | |
 Barbados | 20 % | 2022 · HS 2017 | |
 Belize | 20 % | 2023 | |
 Belorusija | 11 % | 2021 · HS 2017 | |
 Benin | 20 % | 2023 | |
 Bermudi | 5 % | 2023 | |
 Bocvana | 5 % | 2023 | |
 Bolivija | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Bosna in Hercegovina | 5 % | 2022 | |
| Brazilija | 14 % | 2023 · HS 2017 | |
 Brunej | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Burkina Faso | 20 % | 2023 | |
 Burundi | 25 % | 2023 | |
 Butan | 10 % | 2022 | |
 Cookovi otoki | 0 % | 2022 · HS 2017 | |
 Čad | 30 % | 2023 | |
| Čile | 6 % | 2023 · HS 2017 | |
 Dominika | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Dominikanska republika | 20 % | 2023 | |
 Egipt | 60 % | 2019 · HS 2017 | |
 Ekvador | 30 % | 2023 · HS 2017 | |
 Ekvatorialna Gvineja | 30 % | 2023 | |
 Esvatini | 5 % | 2023 | |
 Etiopija | 30 % | 2021 · HS 2017 | |
| Evropska unija (27 držav) | 21 % | 16 % – 26 % | 2023 |
 Fidži | 5 % | 2023 | |
 Filipini | 7 % | 2023 | |
 Francoska Polinezija | 0 % | 2023 | |
 Gabon | 30 % | 2023 | |
 Gambija | 20 % | 2023 | |
 Gana | 20 % | 2023 | |
 Gibraltar | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Grenada | 20 % | 2023 · HS 2012 | |
 Gruzija | 12 % | 2022 · HS 2017 | |
 Gvajana | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Gvatemala | 10 % | 2023 | |
 Gvineja | 20 % | 2023 | |
 Gvineja Bissau | 20 % | 2023 | |
 Haiti | 20 % | 2020 · HS 2017 | |
 Honduras | 15 % | 2023 | |
 Indija | 30 % | 2023 | |
 Indonezija | 5 % | 2023 | |
 Iran | 40 % | 2020 · HS 2017 | |
 Islandija | 0 % | 2023 | |
 Izrael | 4 % | 0 % – 8 % | 2022 · HS 2017 |
 Jamajka | 20 % | 2023 | |
| Japonska | 14 % | 9 % – 21 % | 2023 |
 Jemen | 10 % | 2017 · HS 2017 | |
 Jordanija | 15 % | 2023 | |
 Južna Koreja | 45 % | 2023 | |
| Južnoafriška republika | 5 % | 2023 | |
 Kajmanji otoki | 22 % | 2021 · HS 2002 | |
 Kambodža | 35 % | 2023 · HS 2017 | |
 Kamerun | 30 % | 2023 | |
| Kanada | 8,3 % | 6 % – 9,5 % | 2023 |
 Katar | 5 % | 2023 | |
 Kazahstan | 11 % | 2023 | |
 Kenija | 25 % | 2023 | |
 Kirgizistan | 11 % | 2021 · HS 2017 | |
| Kitajska | 5 % | 2023 | |
 Kolumbija | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Komori | 20 % | 2021 · HS 2017 | |
 Kongo - Brazzaville | 30 % | 2023 | |
 Kostarika | 14 % | 2023 | |
 Kuba | 25 % | 2023 · HS 2017 | |
 Kuvajt | 5 % | 2023 | |
 Laos | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Lesoto | 5 % | 2023 | |
 Libanon | 30 % | 2020 · HS 2017 | |
 Liberija | 20 % | 2023 | |
 Libija | 5 % | 2021 · HS 2017 | |
 Lihtenštajn | 24 %* | 17 % – 31 % | 2021 · HS 2017 |
 Madagaskar | 20 % | 2023 | |
 Malavi | 25 % | 2021 · HS 2017 | |
 Maldivi | 0 % | 2023 | |
 Malezija | 0 % | 2023 | |
 Mali | 20 % | 2023 | |
 Maroko | 40 % | 2023 | |
 Mavretanija | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mavricij | 0 % | 2023 | |
| Mehika | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mikronezija | 3 % | 2021 · HS 2017 | |
 Mjanmar (Burma) | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Moldavija | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mongolija | 5 % | 2023 | |
 Montserrat | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mozambik | 20 % | 2023 | |
 Namibija | 5 % | 2023 | |
 Nauru | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Nepal | 15 % | 2023 | |
 Niger | 20 % | 2023 | |
| Nigerija | 20 % | 2023 | |
 Nikaragva | 15 % | 2023 | |
| Norveška | 0 % | 2023 | |
| Nova Zelandija | 5 % | 2023 | |
 Oman | 53 % | 5 % – 100 % | 2023 |
 Pakistan | 16 % | 2023 | |
 Palav | 0 % | 2023 · HS 2012 | |
 Palestinsko ozemlje | 4 % | 0 % – 8 % | 2017 · HS 2017 |
 Panama | 15 % | 2023 | |
 Papua Nova Gvineja | 15 % | 2023 | |
 Paragvaj | 14 % | 2023 · HS 2017 | |
| Peru | 6 % | 2023 · HS 2017 | |
 Posebno upravno območje Kitajske Makav | 0 % | 2023 | |
 Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong | 0 % | 2023 | |
 Ruanda | 25 % | 2023 | |
 Rusija | 11 % | 2021 · HS 2017 | |
 Salomonovi otoki | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Salvador | 15 % | 2022 | |
 Samoa | 20 % | 2020 · HS 2017 | |
 Saudova Arabija | 5 % | 2023 | |
 Sejšeli | 0 % | 2023 | |
 Senegal | 20 % | 2023 | |
| Severna Makedonija | 17 % | 5 % – 20 % | 2023 |
 Sierra Leone | 20 % | 2023 | |
 Singapur | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Sirija | 30 % | 2020 · HS 2012 | |
 Slonokoščena obala | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Somalija | 25 % | 2023 · HS 2017 | |
 Srednjeafriška republika | 30 % | 2023 | |
 Sudan | 40 % | 2021 · HS 2017 | |
 Surinam | 20 % | 2023 · HS 2007 | |
 Sveta Lucija | 20 % | 2023 · HS 2012 | |
 Sveta Peter in Mihael | 7,5 % | 5 % – 10 % | 2021 · HS 2017 |
 Sveti Krištof in Nevis | 25 % | 2023 | |
 Sveti Tomaž in Princ | 10 % | 2019 · HS 2017 | |
 Sveti Vincencij in Grenadine | 20 % | 2023 | |
 Šrilanka | 20 % | 2023 | |
| Švica | 22 %* | 15 % – 28 % | 2023 |
 Tadžikistan | 15 % | 2021 · HS 2012 | |
| Tajska | 47 %* | 2023 | |
 Tanzanija | 25 % | 2023 | |
 Togo | 20 % | 2023 | |
 Tonga | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Trinidad in Tobago | 20 % | 2023 · HS 2012 | |
| Turčija | 59 % | 2023 | |
 Tuvalu | 15 % | 2017 · HS 2017 | |
 Uganda | 25 % | 2023 | |
 Ukrajina | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Urugvaj | 14 % | 2023 · HS 2017 | |
 Uzbekistan | 20 % | 2021 · HS 2017 | |
 Vanuatu | 20 % | 2023 | |
 Venezuela | 14 % | 2023 · HS 2017 | |
 Vietnam | 35 % | 2023 | |
 Wallis in Futuna | 4 % | 2021 · HS 2012 | |
 Zambija | 25 % | 2023 | |
| Združene države Amerike | 15 % | 2023 | |
 Združeni arabski emirati | 5 % | 2023 | |
| Združeno kraljestvo | 19 % | 16 % – 25 % | 2023 |
 Zelenortski otoki | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Zimbabve | 0,3 % | 2023 |
Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. * ekvivalent ad valorem specifičnih dajatev (ocena UNCTAD) · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)
Klasifikacije in korespondence
Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.
- SITC Rev. 4
- 05896 Fruits/edible parts of plants, prepared/preserved, n.e.s.
- Končna uporaba (BEC Rev. 5)
- Potrošno blago · BEC 113201
- Proizvod CPC 2.1
- 21499 Other prepared and preserved fruits and nuts, n.e.c.
- Dejavnost ISIC Rev. 4
- 1030 Processing and preserving of fruit and vegetables
Prejšnje izdaje HS
| HS | Oznaka | |
|---|---|---|
| 2017 | 2008.40 | nespremenjeno |
| 2012 | 2008.40 | nespremenjeno |
| 2007 | 2008.40 | nespremenjeno |
| 2002 | 2008.40 | nespremenjeno |
| 1996 | 2008.40 | nespremenjeno |
| 1992 | 2008.40 | nespremenjeno |
Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)
Zavezujoče odločbe za podobno blago 1
Odločbe carinske uprave ZDA (CBP, CROSS) in britanske HMRC (Advance Tariff Rulings) o blagu, uvrščenem sem. Odločba zavezuje le imetnika, vendar kaže, kako organi uvrščajo podobno blago. Opisi so angleška besedila organov.
- N335971 U.S. CBP
The tariff classification of ready to eat fruit purees from Spain
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
- Protidampinški ukrep · Uporablja se od:
CELEX 32026R2327 · Vir: eur-lex.europa.eu
- Sprememba tarife · Uporablja se od:
CELEX 32026R1395 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni podštevilki 2008.40 razdeli na 11 oznak; carina za tretje države: 16 %–25,6 % (povprečje 20,9 %). Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Turška carinska tarifa ima v tarifni podštevilki 2008.40 11 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 58,5 %.
Trgovinski sporazumi in preferencialne sheme (npr. GSP-EBA in CARIFORUM) v EU zagotavljajo ničelno carino za 115 držav porekla; standardna stopnja je 16 % – 25,6 %.
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija poleg carine uporablja še dodatna dajatev v višini 50 %.
Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU (september 2025 – avgust 2026): 21,1 mio. €, kar je 0 % več kot v predhodnih 12 mesecih; največji dobavitelj: Kitajska (63 %), sledi Južnoafriška republika.
Vrednost svetovne trgovine z blagom te tarifne podštevilke v letu 2024: 178,9 mio. $ (medletno −1,3 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Kitajska (63,3 mio. $), na drugem Južnoafriška republika.
Opombe
Dodatne opombe
1. Pri tar. št. 2001 morajo vsebovati zelenjava, sadje, oreški in ostali užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, 0,5 mas. % ali več proste, hlapljive kisline, izražene kot ocetna kislina. Dodatno gobe, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 20019050, ne smejo vsebovati več kot 2,5 mas. % soli.
2.
(a) Vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), v proizvodih, uvrščenih v to poglavje, ustreza vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo, predpisano v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, pomnoženi z enim od naslednjih faktorjev:
0,93 za proizvode iz tarifnih podštevilk 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899,
0,95 za proizvode iz drugih tar. št.
Vendar vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza (vsebnost sladkorja), naslednjih proizvodov, uvrščenih pod to poglavje:
proizvodi, proizvedeni na osnovi morskih alg in drugih alg, pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki niso določeni v poglavju 12,
proizvodi, proizvedeni na osnovi manioke, marante, salepa, topinamburja, sladkega krompirja ter podobnih korenovk in gomoljev z visokim deležem škroba ali inulina iz tarifne številke 0714,
proizvodi, proizvedeni na osnovi listov vinske trte;
ustreza vrednosti, dobljeni z izračunom na podlagi meritev, pridobljenih po metodi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (metoda HPLC), z uporabo naslednje formule:
S + (G + F) × 0,95
pri čemer je:
‚S‘ vsebnost saharoze, določena z metodo HPLC,
‚F‘ vsebnost fruktoze, določena z metodo HPLC,
‚G‘ vsebnost glukoze, določena z metodo HPLC.
(b) Izraz „Brix vrednost“, omenjen v podštevilkah tarifne številke 2009, odgovarja vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C.
3. Proizvodi, uvrščeni pod tar. podšt. 200820 do 200880, 200893, 200897 in 200899, se obravnavajo, kot da vsebujejo dodani sladkor, kadar „vsebnost sladkorja“ v masnih odstotkih presega vrednosti, ki so naštete v nadaljevanju, glede na vrsto sadja ali užitnega dela rastline:
ananas in grozdje: 13 %,
drugo sadje, vključno z mešanicami sadja in drugimi užitnimi deli rastlin: 9 %.
4. Pri tar. podšt. 20083011 do 20083039, 20084011 do 20084039, 20085011 do 20085059, 20086011 do 20086039, 20087011 do 20087059, 20088011 do 20088039, 20089311 do 20089329, 20089712 do 20089738 in 20089911 do 20089940 naslednji izrazi pomenijo naslednje:
„dejanska vsebnost alkohola v masi“: število kilogramov čistega alkohola, vsebovanih v 100 kg proizvoda,
„mas. %“: simbol masnega odstotka alkohola.
5. Za zadevne proizvode se uporablja naslednje:
(a) Vsebnost dodanega sladkorja pri proizvodih pod tar. št. 2009 ustreza „vsebnosti sladkorja“, zmanjšani za vrednosti, ki so naštete spodaj, glede na vrsto soka:
limonin ali paradižnikov sok: 3,
grozdni sok: 15,
drugi sadni ali zelenjavni sokovi, vključno z mešanicami sokov: 13.
(b) Sadni sokovi z dodanim sladkorjem, pri katerih brix vrednost ne presega 67 in vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnih sokov, izgubijo svoj prvotni značaj sadnih sokov pod tar. št. 2009.
Točka (b) se ne uporablja za naravne koncentrirane sadne sokove. Zato naravni koncentrirani sadni sokovi niso izključeni iz tar. št. 2009.
6. Pri tarifnih podštevilkah 20096951 in 20096971, „koncentrirani grozdni sok (vključno grozdni mošt)“ pomeni grozdni sok (vključno grozdni mošt), pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v skladu z metodo iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 974/2014) pri temperaturi 20 °C, ni manjša kot 50,9 %.
7. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20071091, 20079993, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794, 20089797, 20089924, 20089931, 20089936, 20089938, 20089948, 20089963, 20098934, 20098936, 20098973, 20098985, 20098988, 20098997, 20099092, 20099095 in 20099097 izraz „tropsko sadje“ pomeni gvajave, mange, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambole in „pitahaye“.
8. Pri tar. podšt. 20019092, 20060035, 20060091, 20079993, 20081912, 20081992, 20089703, 20089705, 20089712, 20089716, 20089732, 20089736, 20089751, 20089772, 20089776, 20089792, 20089794 in 20089797 izraz „tropski orehi“ pomeni kokosov oreh, indijski oreh, brazilski oreh, areka (ali betel), kola in makadamije.
9. Morske alge in druge alge, pripravljene ali konzervirane s postopki, ki niso določeni v poglavju 12, na primer s toplotno obdelavo, praženjem, dodajanjem začimb ali sladkorja, se uvrščajo v poglavje 20 kot pripravki iz drugih delov rastlin. Morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne, se uvrščajo pod tar. št. 1212.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: hruške“?
Blago „sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače: hruške“ se uvršča v tarifno podštevilko 2008.40 (v tarifni številki 2008), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2008.40 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 16 % do 25,6 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2008.40 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 58,5 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 2008.40?
Kitajska: 63,3 mio. $ v letu 2024 (35,4 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne podštevilke 2008.40 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 58 tis. $, kar pomeni 32. mesto med izvozniki.
Iz katerih držav se blago tarifne podštevilke 2008.40 lahko uvaža v EU brez carine?
Ničelno carino po trgovinskem sporazumu ali preferencialni shemi ima 115 držav porekla (podlaga med drugim: GSP-EBA, CARIFORUM, OČD). Blago mora izpolnjevati pravila o poreklu sporazuma, uvoznik pa mora imeti dokazilo o poreklu; sicer velja standardna stopnja 16 % – 25,6 %. Stopnjo za posamezno državo prikažete tako, da jo izberete zgoraj.
Ali za blago tarifne podštevilke 2008.40 velja protidampinška dajatev?
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija uporablja dodatna dajatev v višini 50 %. Za izvoznike, ki so v uredbi navedeni poimensko, veljajo nižje stopnje.
Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 2008.40?
Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Kitajska (63 %), Južnoafriška republika (24 %) in Argentina (10 %). Skupni uvoz: 21,1 mio. €.