Tarifna številka · Poglavje 22
2202: Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih sokov, sokov iz oreškov ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009
Tarifna številka 2202 se deli na 3 šestmestne tarifne podštevilke in spada v poglavje 22 (pijače, alkoholne tekočine in kis).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 3
- 2202.10Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali aromeSladkane ali aromatizirane vode in brezalkoholne pijače
- 2202.91Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo: drugo, brezalkoholno pivo
- 2202.99Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo: drugo, drugoDruge brezalkoholne pijače
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 9,1 mio. $9,1 mio. $+74,1 mio. $+357,4 mio. $+> 1,5 mrd. $
Izvoz: 195
- Avstrija: 3 mrd. $
- Nemčija: 2,7 mrd. $
- Nizozemska: 2,5 mrd. $
- Tajska: 1,8 mrd. $
- Združene države Amerike: 1,6 mrd. $
- Švica: 1,5 mrd. $
- Mehika: 1,2 mrd. $
- Francija: 1 mrd. $
- Belgija: 934,3 mio. $
- Italija: 879,2 mio. $
- Poljska: 849,9 mio. $
- Južna Koreja: 795,5 mio. $
- Španija: 703,2 mio. $
- Združeno kraljestvo: 685,9 mio. $
- Danska: 599,4 mio. $
- Kanada: 562,4 mio. $
- Irska: 508,3 mio. $
- Kitajska: 494,4 mio. $
- Madžarska: 448,5 mio. $
- Srbija: 357,4 mio. $
- Japonska: 353,4 mio. $
- Češka: 350,6 mio. $
- Saudova Arabija: 340,9 mio. $
- Malezija: 340,7 mio. $
- Turčija: 308,9 mio. $
- Južnoafriška republika: 260,4 mio. $
- Romunija: 245,8 mio. $
- Tajvan: 237,8 mio. $
- Švedska: 221,8 mio. $
- Gvatemala: 204,2 mio. $
- Vietnam: 203,4 mio. $
- Rusija: 201,6 mio. $
- Kazahstan: 200,9 mio. $
- Avstralija: 196,2 mio. $
- Nova Zelandija: 193,3 mio. $
- Portugalska: 180,6 mio. $
- Salvador: 163 mio. $
- Indonezija: 155,2 mio. $
- Zambija: 139,8 mio. $
- Filipini: 126,3 mio. $
- Hrvaška: 115 mio. $
- Slovaška: 102,5 mio. $
- Slovenija: 101,8 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 89,4 mio. $
- Ukrajina: 87,3 mio. $
- Indija: 79,6 mio. $
- Tanzanija: 78,2 mio. $
- Grčija: 78,1 mio. $
- Gruzija: 74,1 mio. $
- Litva: 71,8 mio. $
- Združeni arabski emirati: 68,4 mio. $
- Singapur: 64,3 mio. $
- Bolgarija: 63,5 mio. $
- Kostarika: 61,2 mio. $
- Nepal: 60,7 mio. $
- Egipt: 49,7 mio. $
- Šrilanka: 48,5 mio. $
- Brazilija: 45,9 mio. $
- Finska: 45,6 mio. $
- Argentina: 44,5 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 25,2 mio. $25,2 mio. $+142 mio. $+323,1 mio. $+> 1 mrd. $
Uvoz: 224
- Združene države Amerike: 3,1 mrd. $
- Nemčija: 2,1 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 2 mrd. $
- Francija: 1,3 mrd. $
- Nizozemska: 1,3 mrd. $
- Kanada: 1,1 mrd. $
- Belgija: 1 mrd. $
- Vietnam: 654,1 mio. $
- Kitajska: 642,2 mio. $
- Poljska: 577,7 mio. $
- Španija: 533,2 mio. $
- Švedska: 497,6 mio. $
- Švica: 474,5 mio. $
- Italija: 464,6 mio. $
- Kambodža: 452,9 mio. $
- Avstralija: 448,5 mio. $
- Irska: 446,2 mio. $
- Avstrija: 399,1 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 373,7 mio. $
- Brazilija: 356,5 mio. $
- Češka: 333,3 mio. $
- Rusija: 327 mio. $
- Turčija: 323,1 mio. $
- Singapur: 319,3 mio. $
- Indija: 291 mio. $
- Slovaška: 279,8 mio. $
- Filipini: 268,3 mio. $
- Združeni arabski emirati: 267,6 mio. $
- Norveška: 264,7 mio. $
- Danska: 251,9 mio. $
- Mjanmar (Burma): 246,6 mio. $
- Romunija: 246,3 mio. $
- Finska: 245,4 mio. $
- Portugalska: 237,9 mio. $
- Madžarska: 231,7 mio. $
- Grčija: 219,3 mio. $
- Bolgarija: 217,5 mio. $
- Kazahstan: 214,7 mio. $
- Japonska: 205,9 mio. $
- Demokratična republika Kongo: 198,5 mio. $
- Izrael: 181,8 mio. $
- Hrvaška: 178,9 mio. $
- Luksemburg: 175,1 mio. $
- Srbija: 172 mio. $
- Gvatemala: 164,6 mio. $
- Slovenija: 160,7 mio. $
- Mehika: 159,5 mio. $
- Kuvajt: 153,3 mio. $
- Južnoafriška republika: 151 mio. $
- Čile: 147,9 mio. $
- Litva: 147,1 mio. $
- Nova Zelandija: 147,1 mio. $
- Malezija: 144 mio. $
- Uzbekistan: 143,9 mio. $
- Kirgizistan: 142,4 mio. $
- Bosna in Hercegovina: 142 mio. $
- Južna Koreja: 137,1 mio. $
- Laos: 133,1 mio. $
- Honduras: 126,8 mio. $
- Jordanija: 113,1 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 3 mrd. $ | 9,8 % | |
| 2 | 2,7 mrd. $ | 9 % | |
| 3 | 2,5 mrd. $ | 8,4 % | |
| 4 | 1,8 mrd. $ | 6 % | |
| 5 | 1,6 mrd. $ | 5,4 % | |
| 6 | 1,5 mrd. $ | 4,8 % | |
| 7 | 1,2 mrd. $ | 4,1 % | |
| 8 | 1 mrd. $ | 3,3 % | |
| 9 | 934,3 mio. $ | 3,1 % | |
| 10 | 879,2 mio. $ | 2,9 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 3,1 mrd. $ | 10,3 % | |
| 2 | 2,1 mrd. $ | 6,9 % | |
| 3 | 2 mrd. $ | 6,7 % | |
| 4 | 1,3 mrd. $ | 4,2 % | |
| 5 | 1,3 mrd. $ | 4,2 % | |
| 6 | 1,1 mrd. $ | 3,6 % | |
| 7 | 1 mrd. $ | 3,4 % | |
| 8 | 654,1 mio. $ | 2,2 % | |
| 9 | 642,2 mio. $ | 2,1 % | |
| 10 | 577,7 mio. $ | 1,9 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 2202 razdeli na 8 oznak; carina za tretje države: 9,6 %. Specifična ali mešana carina: 3 oznake.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 2202 11 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 5,4 %–9,6 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 2202 razdeli na 11 oznak; splošna carinska stopnja (General): 17 %–17,5 % (povprečje 17,3 %). Specifična ali mešana carina: 8 oznak.
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 2202 22 oznak; carina za tretje države: 0 %–8 %. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 6 oznak.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 2202 razdeli na 15 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–11 % (povprečje 9,9 %). Brez carine: 1 od njih. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 2202 8 oznak; uvozna carina (IGI): 10 %–20 %. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 2202 razdeli na 3 oznake; stopnja TEC: 18 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 2202 18 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 20 %.
Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 2202 razdeli na 3 oznake; carina ad valorem: 6 %.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 2202 10 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 5 %.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2202 razdeli na 6 oznak; uporabljena stopnja: 9,6 %–13,4 % (povprečje 11,5 %).
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 2202 26 oznak; stopnja iz stolpca 1: 10 %–20 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 2202 razdeli na 21 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 2202 skupaj 17 oznak; carina je pri vseh specifična ali mešana, ne odstotna.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 2202 razdeli na 6 oznak; običajna carina: brez carine. Brez carine: 3 od njih. Specifična ali mešana carina: 3 oznake.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2202 11 oznak; carina MFN: 5 %–50 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 2202 razdeli na 4 oznake; uvozna carina: 20 %.
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 2202 v letu 2024: 30,2 mrd. $ (medletno +2,3 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Avstrija (3 mrd. $), na drugem Nemčija.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 3,1 mrd. $.
Izvoz – Slovenija: 101,8 mio. $, 43. mesto med 195 državami.
Slovenija je med uvozniki na 46. mestu z vrednostjo 160,7 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) proizvodi iz tega poglavja (razen tistih iz tar. št. 2209), pripravljeni za kulinarične namene, in so kot taki neprimerni za uživanje kot pijače (v glavnem pod tar. št. 2103);
(b) morska voda (tar. št. 2501);
(c) destilirana voda ali elektroneprevodna voda in voda podobne čistoče (tar. št. 2853);
(d) ocetna kislina koncentracije nad 10 mas. % ocetne kisline (tar. št. 2915);
(f) parfumerijski ali toaletni proizvodi (poglavje 33).
2. Za namen tega poglavja ter poglavij 20 in 21 se „volumski odstotek alkohola“ določa pri temperaturi 20 °C.
3. Za namen tar. št. 2202 izraz „brezalkoholne pijače“ pomeni pijače, z vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. %. Alkoholne pijače se, odvisno od primera, uvrščajo pod tar. št. 2203 do 2206 ali pod tar. št. 2208.
Dodatne opombe
1. Tar. podšt. 22021000 vključuje vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali arome, če so pripravljene za takojšnje uživanje kot pijače.
2. Pri tar. št. 2204 in 2205 ter tar. podšt. 22060010:
(a) „dejanski volumski odstotek alkohola“ pomeni število volumskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumskih enot proizvoda pri tej temperaturi;
(b) „potencialni volumski odstotek alkohola“ pomeni število volumskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki nastanejo s popolno fermentacijo sladkorjev, vsebovanih v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi;
(c) „skupni volumski odstotek alkohola“ pomeni seštevek dejanskih in potencialnih volumskih odstotkov alkohola;
(d) „naravni volumski odstotek alkohola“ pomeni skupno število volumskih enot alkohola v proizvodu pred kakršno koli obogatitvijo proizvoda;
(e) „vol. %“ je simbol za označevanje volumske vsebnosti alkohola.
3. Pri tar. podšt. 22043010 „grozdni mošt v fermentaciji“ pomeni proizvod, ki nastane s fermentacijo grozdnega mošta z dejanskim volumskim odstotkom alkohola več kot 1 vol. % in pod tri petine skupnega volumskega odstotka alkohola.
4. Pri tar. podšt. 220421, 220422 in 220429:
A. „Skupni suhi ekstrakt“ pomeni vsebnost vseh snovi v proizvodu, ki v danih fizikalnih pogojih ne hlapijo, izraženo v gramih na liter.
Skupni suhi ekstrakt se določa z merilcem gostote (densimeter) pri 20 °C.
B.
(a) Prisotnost proizvodov, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 22042111 do 22042198 , 22042222 do 22042298 in 22042922 do 22042998 v količinah skupnega suhega ekstrakta izraženega v gramih na liter, določenih v spodaj naštetih točkah 1, 2, 3 in 4, ne vpliva na njihovo uvrščanje:
1. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola ne več kot 13 vol. %: 90 g ali manj skupnega ekstrakta na liter;
2. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 13 vol. %, vendar ne več kot 15 vol. %: 130 g ali manj skupnega suhega ekstrakta na liter;
3. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 15 vol. %, vendar ne več kot 18 vol. %: 130 g ali manj skupnega suhega ekstrakta na liter;
4. proizvodi z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %, vendar ne več kot 22 vol. %: 330 g ali manj skupnega suhega ekstrakta na liter.
Proizvodi, pri katerih skupni suhi ekstrakt presega maksimalne količine naštete v zgornjih posameznih kategorijah, se uvrščajo v naslednjo kategorijo, razen če skupni suhi ekstrakt presega 330 g/l, se proizvodi uvrščajo pod tar. podšt. 22042198 , 22042298 in 22042998;
(b) Zgornja pravila ne veljajo za proizvode, ki se uvrščajo pod tar. podšt. 22042123 in 22042233.
5. Tar. podšt. 22042111 do 22042198, 22042222 do 22042298 in 22042922 do 22042998 vključujejo na primer:
(a) grozdni mošt, katerega fermentacija je bila prekinjena z dodajanjem alkohola, je proizvod:
ki ima dejansko vsebnost alkohola ne manj kot 12 vol. %, vendar manj kot 15 vol. %, in
dobljen z dodajanjem proizvoda, ki je bil dobljen z destilacijo vina, k nefermentiranemu grozdnemu moštu z naravno vsebnostjo alkohola ne manj kot 8,5 vol. %;
(b) vino, alkoholizirano za destilacijo, pomeni proizvod, ki:
ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %,
je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %, ali
ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter;
(c) likersko vino je proizvod:
s skupno vsebnostjo alkohola ne manj kot 17,5 vol. % in z dejansko vsebnostjo alkohola ne manj kot 15 vol. %, vendar ne več kot 22 vol. %, in
dobljen iz grozdnega mošta ali vina, ki mora izhajati iz sort vinskih trt, dovoljenih v tretji državi porekla za proizvodnjo likerskega vina in imajo minimalno naravno vsebnost alkohola 12 vol. %:
z zamrzovanjem, ali
z dodajanjem med fermentacijo ali po njej:
proizvoda, dobljenega z destilacijo vina, ali
koncentriranega grozdnega mošta ali, pri nekaterih likerskih vinih z označbo porekla ali geografsko označbo, ki so navedena na seznamu iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 (UL L 149, 7.6.2019, str. 1) in pri katerih je taka praksa običajna, grozdnega mošta, koncentriranega z neposrednim gretjem, ki brez tega postopka ustreza definiciji koncentriranega grozdnega mošta, ali
mešanice navedenih proizvodov.
Vendar so lahko nekatera likerska vina z označbo porekla ali geografsko označbo, ki so navedena na seznamu iz Delegirane uredbe (EU) 2019/934, dobljena iz nefermentiranega svežega grozdnega mošta, za katerega ni nujno, da vsebuje minimalni naravni volumski odstotek alkohola 12 vol. %.
6. Pri tar. podšt. 220410, 220421, 220422 in 220429:
(a) „vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)“ in „vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)“ so tista vina, ki izpolnjujejo določbe členov 93 do 108 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 671) in določbe, sprejete za izvajanje navedene uredbe in opredeljene v nacionalnih predpisih;
(b) „sortna vina“ so tista vina, ki izpolnjujejo določbe člena 120 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in določbe, sprejete za izvajanje navedene uredbe in opredeljene v nacionalnih predpisih;
(c) „vina, proizvedena v Evropski uniji“ so tista vina, ki izpolnjujejo določbe Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter člena 45 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
7. Pri tar. podšt. 22043092 in 22043096 izraz „koncentrirani grozdni mošt“ pomeni grozdni mošt, pri katerem vrednost, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen po metodi, ki jo predpisuje zbirka mednarodnih analiznih metod za vino in mošt Mednarodnega urada za vinsko trto, kot je bila objavljena v seriji C Uradnega lista) pri temperaturi 20 °C, ni manjša od 50,9 %.
8. Samo vermuti in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje, ki imajo dejansko vsebnost alkohola ne manj kot 7 vol. %, se lahko uvrstijo pod tar. št. 2205.
9. Pri tar. podšt. 22060010 izraz „izpirek tropin“ („piquette“) pomeni proizvod, dobljen s fermentacijo svežih grozdnih tropin namočenih v vodi ali z vodno ekstrakcijo fermentiranih grozdnih tropin.
10. Pri tar. podšt. 22060031 in 22060039 so kot „peneče“ razvrščene naslednje pijače:
fermentirane pijače v steklenicah, z „gobastimi“ zamaški, ki so pritrjeni z žičnimi košaricami,
fermentirane pijače v drugačni embalaži, z dodatnim nadtlakom 3 bare ali več, merjenim pri temperaturi 20 °C.
11. Pri tar. podšt. 22090011 in 22090019 izraz „vinski kis“ pomeni kis, dobljen izključno z ocetno fermentacijo vina, ter vsebnostjo skupnih kislin ne manj kot 60 g/l, izraženo kot ocetna kislina.
12. Tarifna podštevilka 220720 zajema mešanice etilnega alkohola, ki se uporabljajo kot surovina za proizvodnjo goriv za motorna vozila, z vsebnostjo alkohola 50 % ali več in denaturiranega z eno ali več naslednjih snovi:
(a) pogonsko gorivo za vozila (skladno z EN 228);
(b) terc-butil etil eter (etil terc-butil-eter, ETBE);
(c) metil terc-butil-eter (MTBE);
(d) 2-metilpropan-2-ol (terc-butil alkohol, terciarni butil alkohol (TBA));
(e) 2-metilpropan-1-ol (2-metil-1-propanol, izobutanol);
(f) propan-2-ol (izopropil alkohol, 2-propanol, izopropanol).
Denaturanta iz točk (e) in (f) prvega odstavka se morata uporabiti v kombinaciji z vsaj enim od denaturantov iz točk (a) do (d) prvega odstavka.
13. Pri tar. podšt. 22029911 in 22029915 se vsebnost beljakovin določi z množenjem skupne vsebnosti dušika, izračunane po metodi iz točk 2 do 8 dela C Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009, s faktorjem 6,25.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor…“?
Blago „vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih sokov, sokov iz oreškov ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009“ se uvršča v tarifno številko 2202 (v poglavju 22), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2202 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 9,6 %. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2202 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 5,4 % do 9,6 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2202?
Avstrija: 3 mrd. $ v letu 2024 (9,8 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 2202 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 101,8 mio. $, kar pomeni 43. mesto med izvozniki.