Poglavje
Poglavje 26: Rude, žlindre in pepeli
Poglavje 26 harmoniziranega sistema ima 21 tarifnih številk in spada v oddelek V (mineralni proizvodi).
Primerjava carinskih stopenj
EU Brez carine Carina za tretje države 45 oznak 
Turčija Brez carine – 1,5 % Carina za tretje države 51 oznak · povprečje 0 % 
ZDA Brez carine – 5 % Splošna stopnja (MFN) 48 oznak · povprečje 0,1 % · 9× specifična ali mešana carina 
Združeno kraljestvo Brez carine Carina za tretje države 47 oznak 
Kanada Brez carine Carina za tretje države 53 oznak 
Mehika Brez carine Carina za tretje države 45 oznak 
Brazilija Brez carine – 3,6 % Carina za tretje države 52 oznak · povprečje 1,3 % 
Argentina Brez carine – 3,6 % Carina za tretje države 98 oznak · povprečje 0,8 % 
Peru Brez carine Carina za tretje države 39 oznak 
Nova Zelandija Brez carine Carina za tretje države 40 oznak 
Japonska Brez carine Carina za tretje države 40 oznak 
Tajvan Brez carine Carina za tretje države 52 oznak 
GCC 5 % Carina za tretje države 275 oznak 
Švica Brez carine Carina za tretje države 37 oznak 
Norveška Brez carine Carina za tretje države 37 oznak 
Severna Makedonija Brez carine – 20 % Carina za tretje države 45 oznak · povprečje 2,3 % 
Nigerija 5 % Carina za tretje države 41 oznak Tarifne številke 21
- 2601Železove rude in koncentrati, tudi praženi železovi piriti
- 2602Manganove rude in koncentrati, vključno železo-manganove rude in koncentrati z 20 % in več mangana, računano na suh izdelek
- 2603Bakrove rude in koncentrati
- 2604Nikljeve rude in koncentrati
- 2605Kobaltove rude in koncentrati
- 2606Aluminijeve rude in koncentrati
- 2607Svinčeve rude in koncentrati
- 2608Cinkove rude in koncentrati
- 2609Kositrove rude in koncentrati
- 2610Kromove rude in koncentrati
- 2611Volframove rude in koncentrati
- 2612Uranove ali torijeve rude in koncentrati
- 2613Molibdenove rude in koncentrati
- 2614Titanove rude in koncentrati
- 2615Niobijeve, tantalove, vanadijeve in cirkonijeve rude in koncentrati
- 2616Rude plemenitih kovin in koncentrati
- 2617Druge rude in koncentrati
- 2618Granulirana žlindra (žlindrni pesek), dobljena pri pridobivanju železa ali jekla
- 2619Žlindra (razen granulirane žlindre), škaja in drugi odpadki pri pridobivanju železa ali jekla
- 2620Žlindra, pepeli in ostanki (razen tistih od proizvodnje železa ali jekla), ki vsebujejo kovine, arzen ali njihove spojine
- 2621Druge žlindre in pepeli, vključno pepel morskih alg, surova soda; pepel in ostanki, ki nastanejo po sežigu komunalnih odpadkov
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 159,1 mio. $159,1 mio. $+846,2 mio. $+3,3 mrd. $+> 12,2 mrd. $
Izvoz: 172
- Avstralija: 100,7 mrd. $
- Brazilija: 36,8 mrd. $
- Čile: 34,9 mrd. $
- Peru: 28,4 mrd. $
- Južnoafriška republika: 20,4 mrd. $
- Kanada: 12,2 mrd. $
- Združene države Amerike: 10 mrd. $
- Indonezija: 9,9 mrd. $
- Gvineja: 8,3 mrd. $
- Mehika: 7,8 mrd. $
- Rusija: 6,1 mrd. $
- Kazahstan: 5 mrd. $
- Mongolija: 4,3 mrd. $
- Demokratična republika Kongo: 3,9 mrd. $
- Švedska: 3,7 mrd. $
- Filipini: 3,4 mrd. $
- Indija: 3,3 mrd. $
- Ukrajina: 3,1 mrd. $
- Turčija: 2,6 mrd. $
- Bolivija: 2,5 mrd. $
- Oman: 2 mrd. $
- Ekvador: 1,9 mrd. $
- Srbija: 1,9 mrd. $
- Kitajska: 1,9 mrd. $
- Papua Nova Gvineja: 1,8 mrd. $
- Bahrajn: 1,8 mrd. $
- Mavretanija: 1,7 mrd. $
- Gabon: 1,7 mrd. $
- Španija: 1,7 mrd. $
- Malezija: 1,7 mrd. $
- Bolgarija: 1,6 mrd. $
- Nizozemska: 1,5 mrd. $
- Iran: 1,2 mrd. $
- Finska: 1,2 mrd. $
- Laos: 1,1 mrd. $
- Tajvan: 1,1 mrd. $
- Sierra Leone: 1,1 mrd. $
- Nemčija: 1 mrd. $
- Armenija: 941 mio. $
- Zambija: 937,8 mio. $
- Saudova Arabija: 916,8 mio. $
- Južna Koreja: 846,2 mio. $
- Bocvana: 821,8 mio. $
- Belgija: 775,4 mio. $
- Gana: 677,2 mio. $
- Portugalska: 656,6 mio. $
- Norveška: 574,4 mio. $
- Nigerija: 571 mio. $
- Eritreja: 549,3 mio. $
- Maroko: 539,9 mio. $
- Mozambik: 537,1 mio. $
- Argentina: 536,5 mio. $
- Vietnam: 505,9 mio. $
- Tadžikistan: 467,8 mio. $
- Mjanmar (Burma): 460,3 mio. $
- Zimbabve: 426,1 mio. $
- Francija: 399,3 mio. $
- Združeni arabski emirati: 396,2 mio. $
- Italija: 389,4 mio. $
- Pakistan: 389,1 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 5,9 mio. $5,9 mio. $+322 mio. $+2,1 mrd. $+> 4,8 mrd. $
Uvoz: 190
- Kitajska: 223,4 mrd. $
- Japonska: 25,3 mrd. $
- Južna Koreja: 18,9 mrd. $
- Nemčija: 8,1 mrd. $
- Indija: 7 mrd. $
- Nizozemska: 4,8 mrd. $
- Španija: 4,8 mrd. $
- Kanada: 3,9 mrd. $
- Tajvan: 3,7 mrd. $
- Združene države Amerike: 3,6 mrd. $
- Malezija: 3,4 mrd. $
- Belgija: 3,2 mrd. $
- Filipini: 3,1 mrd. $
- Finska: 2,9 mrd. $
- Bolgarija: 2,9 mrd. $
- Mozambik: 2,8 mrd. $
- Indonezija: 2,2 mrd. $
- Mehika: 2,2 mrd. $
- Švedska: 2,1 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 2 mrd. $
- Francija: 1,7 mrd. $
- Vietnam: 1,6 mrd. $
- Egipt: 1,4 mrd. $
- Poljska: 1,4 mrd. $
- Bahrajn: 1,4 mrd. $
- Saudova Arabija: 1,3 mrd. $
- Turčija: 1,1 mrd. $
- Oman: 1,1 mrd. $
- Čile: 984,3 mio. $
- Rusija: 937,3 mio. $
- Alžirija: 860,7 mio. $
- Italija: 824,5 mio. $
- Združeni arabski emirati: 779 mio. $
- Norveška: 752,9 mio. $
- Kazahstan: 749,3 mio. $
- Avstralija: 727,7 mio. $
- Avstrija: 668,2 mio. $
- Tajska: 642,8 mio. $
- Singapur: 614,7 mio. $
- Argentina: 610,3 mio. $
- Brazilija: 585,5 mio. $
- Slovaška: 566,4 mio. $
- Katar: 499,1 mio. $
- Srbija: 481,4 mio. $
- Švica: 454,3 mio. $
- Libija: 331,4 mio. $
- Uzbekistan: 322 mio. $
- Češka: 288,8 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 284,1 mio. $
- Trinidad in Tobago: 271,4 mio. $
- Peru: 269,7 mio. $
- Romunija: 261,5 mio. $
- Zambija: 253,1 mio. $
- Irska: 243,4 mio. $
- Slovenija: 201,5 mio. $
- Južnoafriška republika: 108,6 mio. $
- Kambodža: 107,9 mio. $
- Hrvaška: 105,2 mio. $
- Urugvaj: 102,2 mio. $
- Kenija: 92 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 |  Avstralija | 100,7 mrd. $ | 28,1 % |
| 2 | Brazilija | 36,8 mrd. $ | 10,3 % |
| 3 |  Čile | 34,9 mrd. $ | 9,8 % |
| 4 | Peru | 28,4 mrd. $ | 7,9 % |
| 5 |  Južnoafriška republika | 20,4 mrd. $ | 5,7 % |
| 6 | Kanada | 12,2 mrd. $ | 3,4 % |
| 7 | Združene države Amerike | 10 mrd. $ | 2,8 % |
| 8 |  Indonezija | 9,9 mrd. $ | 2,8 % |
| 9 |  Gvineja | 8,3 mrd. $ | 2,3 % |
| 10 | Mehika | 7,8 mrd. $ | 2,2 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 |  Kitajska | 223,4 mrd. $ | 62,4 % |
| 2 | Japonska | 25,3 mrd. $ | 7,1 % |
| 3 |  Južna Koreja | 18,9 mrd. $ | 5,3 % |
| 4 |  Nemčija | 8,1 mrd. $ | 2,3 % |
| 5 |  Indija | 7 mrd. $ | 1,9 % |
| 6 |  Nizozemska | 4,8 mrd. $ | 1,3 % |
| 7 |  Španija | 4,8 mrd. $ | 1,3 % |
| 8 | Kanada | 3,9 mrd. $ | 1,1 % |
| 9 | Tajvan | 3,7 mrd. $ | 1 % |
| 10 | Združene države Amerike | 3,6 mrd. $ | 1 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v poglavju 26 razdeli na 45 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Turška carinska tarifa ima v poglavju 26 51 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–1,5 %. Brez carine: 50 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v poglavju 26 razdeli na 48 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–5 % (povprečje 0,1 %). Brez carine: 38 od njih. Specifična ali mešana carina: 9 oznak.
Vrednost svetovne trgovine z blagom poglavja 26 v letu 2024: 357,9 mrd. $ (medletno +1,9 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Avstralija (100,7 mrd. $), na drugem Brazilija.
Največ je uvozila država Kitajska, in sicer za 223,4 mrd. $.
Opombe k poglavju
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) žlindra in podobni industrijski odpadki, pripravljeni kot makadam (tar. št. 2517);
(b) naravni magnezijev karbonat (magnezit), žgan ali nežgan (tar. št. 2519);
(c) usedline iz rezervoarjev za olja, dobljena iz nafte, ki sestojijo predvsem iz teh olj (tar. št. 2710);
(d) bazična žlindra iz poglavja 31;
(e) žlindrna volna, volna iz kamna in podobne mineralne volne (tar. št. 6806);
(f) odpadki in ostanki plemenitih kovin ali kovin, platiranih s plemenito kovino; drugi odpadki ali ostanki, ki vsebujejo plemenite kovine ali njihove spojine in se v glavnem uporabljajo za pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 7112 ali 8549), ali
(g) bakrenec, nikljev in kobaltov kamen, proizveden po kakršnem koli talilnem postopku (oddelek XV).
2. Pri tar. št. 2601 do 2617 so z izrazom „rude“ mišljeni minerali tistih mineraloških vrst, ki se uporabljajo v metalurgiji za pridobivanje živega srebra, kovin iz tar. št. 2844 ali kovin iz oddelka XIV ali XV, in to tudi, če so za nemetalurške namene. Pod tar. št. 2601 do 2617 pa ne spadajo minerali, ki so bili v postopkih, neobičajnih v metalurgiji.
3. Tar. št. 2620 obsega samo:
(a) žlindre, pepele in ostanke vrst, ki se uporabljajo v industriji za pridobivanje kovin ali kot surovina za proizvodnjo kemičnih kovinskih spojin, brez pepela in ostankov, ki ostanejo po sežiganju komunalnih odpadkov (tar. št. 2621); in
(b) žlindre, pepele in ostanke, ki vsebujejo arzen, ne glede na to ali vsebujejo kovine ali ne, in ki se uporabljajo za ekstrakcijo arzena ali kovin ali za izdelavo njihovih kemičnih spojin.
Opombi k podštevilkam
1. Pri tar. podšt. 262021 so z izrazom „usedline osvinčenega bencina in usedline osvinčenih dodatkov zoper detonacijo“ mišljene usedline, dobljene iz rezervoarjev osvinčenega bencina in osvinčenih dodatkov proti samovžigu (npr. tetraetil svinec), in ki sestojijo predvsem iz svinca, svinčevih spojin in železovega oksida.
2. Žlindre, pepeli in ostanki, ki vsebujejo arzen, živo srebro, talij ali njihove mešanice vrst, ki se uporabljajo za izločanje arzena ali navedenih kovin ali za izdelavo njihovih kemičnih spojin, se uvrščajo pod tar. podšt. 262060.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „rude, žlindre in pepeli“?
Blago „rude, žlindre in pepeli“ se uvršča v poglavje 26, oddelek V harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 26 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 26 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 1,5 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 26?
Avstralija: 100,7 mrd. $ v letu 2024 (28,1 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 26 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 32,6 mio. $, kar pomeni 105. mesto med izvozniki.