Tarifna številka · Poglavje 27
2713: Naftni koks, naftni bitumen in drugi ostanki olj iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov
Tarifna številka 2713 iz poglavja 27 (mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije) ima 4 tarifne podštevilke.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 4
- 2713.11Naftni koks, naftni bitumen in drugi ostanki olj iz nafte: naftni koks, nežganNežgan naftni koks
- 2713.12Naftni koks, naftni bitumen in drugi ostanki olj iz nafte: naftni koks, žganKalcinirani naftni koks
- 2713.20Naftni koks, naftni bitumen in drugi ostanki olj iz nafte: naftni bitumenNaftni bitumen
- 2713.90Drugi ostanki olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 11,8 mio. $11,8 mio. $+154,7 mio. $+589,1 mio. $+> 1,1 mrd. $
Izvoz: 135
- Združene države Amerike: 5,6 mrd. $
- Kanada: 2,3 mrd. $
- Singapur: 1,4 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 1,1 mrd. $
- Nemčija: 1,1 mrd. $
- Irak: 1,1 mrd. $
- Kitajska: 990,7 mio. $
- Španija: 918,1 mio. $
- Rusija: 688,5 mio. $
- Južna Koreja: 627,6 mio. $
- Saudova Arabija: 601,8 mio. $
- Indonezija: 600,4 mio. $
- Grčija: 589,1 mio. $
- Italija: 557,7 mio. $
- Nizozemska: 540,5 mio. $
- Turčija: 529,8 mio. $
- Venezuela: 483,5 mio. $
- Oman: 452,3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 415,5 mio. $
- Brazilija: 380,3 mio. $
- Kuvajt: 306,4 mio. $
- Madžarska: 274,5 mio. $
- Kolumbija: 274,4 mio. $
- Francija: 253 mio. $
- Malezija: 245,4 mio. $
- Švedska: 241,6 mio. $
- Poljska: 230,9 mio. $
- Tajska: 212,7 mio. $
- Argentina: 199,6 mio. $
- Indija: 196 mio. $
- Iran: 188,8 mio. $
- Belgija: 181,7 mio. $
- Tajvan: 154,7 mio. $
- Avstrija: 148,9 mio. $
- Litva: 136,8 mio. $
- Češka: 135,6 mio. $
- Kazahstan: 133,8 mio. $
- Slovaška: 101 mio. $
- Slonokoščena obala: 95,6 mio. $
- Avstralija: 83,3 mio. $
- Bolgarija: 71,2 mio. $
- Romunija: 69,5 mio. $
- Japonska: 69,3 mio. $
- Bahrajn: 64,5 mio. $
- Mehika: 57 mio. $
- Togo: 41,1 mio. $
- Trinidad in Tobago: 39,4 mio. $
- Južnoafriška republika: 37,4 mio. $
- Gvatemala: 37,2 mio. $
- Norveška: 36,2 mio. $
- Turkmenistan: 33,3 mio. $
- Irska: 31,5 mio. $
- Srbija: 30,8 mio. $
- Pakistan: 27,9 mio. $
- Švica: 25,1 mio. $
- Kirgizistan: 24,4 mio. $
- Danska: 21,9 mio. $
- Albanija: 19,3 mio. $
- Azerbajdžan: 18,7 mio. $
- Slovenija: 16,5 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 19,2 mio. $19,2 mio. $+98,4 mio. $+326,4 mio. $+> 694,4 mio. $
Uvoz: 195
- Kitajska: 3,3 mrd. $
- Indija: 3,1 mrd. $
- Združene države Amerike: 2,6 mrd. $
- Turčija: 838,1 mio. $
- Japonska: 696,6 mio. $
- Brazilija: 694,4 mio. $
- Avstralija: 663,9 mio. $
- Francija: 628,6 mio. $
- Singapur: 569,3 mio. $
- Nizozemska: 566,3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 524,5 mio. $
- Indonezija: 522,9 mio. $
- Kanada: 483,5 mio. $
- Malezija: 482,9 mio. $
- Romunija: 410,6 mio. $
- Mehika: 379,1 mio. $
- Maroko: 346,8 mio. $
- Nemčija: 332 mio. $
- Belgija: 331,7 mio. $
- Norveška: 326,4 mio. $
- Vietnam: 321,4 mio. $
- Španija: 307 mio. $
- Alžirija: 297,2 mio. $
- Južnoafriška republika: 255,9 mio. $
- Združeni arabski emirati: 233,5 mio. $
- Kazahstan: 222,3 mio. $
- Tajska: 217,5 mio. $
- Italija: 217,3 mio. $
- Mozambik: 216,9 mio. $
- Poljska: 197,4 mio. $
- Bahrajn: 193,5 mio. $
- Češka: 174,8 mio. $
- Avstrija: 174,5 mio. $
- Saudova Arabija: 164,1 mio. $
- Irska: 149,6 mio. $
- Portugalska: 149,5 mio. $
- Švedska: 149,3 mio. $
- Nova Zelandija: 139,3 mio. $
- Madžarska: 139 mio. $
- Švica: 134,1 mio. $
- Oman: 134 mio. $
- Togo: 133,3 mio. $
- Katar: 129,8 mio. $
- Finska: 123,2 mio. $
- Filipini: 120,4 mio. $
- Tunizija: 116,8 mio. $
- Danska: 112,4 mio. $
- Slovaška: 108,4 mio. $
- Urugvaj: 98,4 mio. $
- Gvatemala: 97,3 mio. $
- Nigerija: 95,1 mio. $
- Bolgarija: 91,4 mio. $
- Hrvaška: 86,6 mio. $
- Uzbekistan: 80,9 mio. $
- Egipt: 79,2 mio. $
- Srbija: 77,6 mio. $
- Južna Koreja: 76,3 mio. $
- Grčija: 74,8 mio. $
- Rusija: 72,7 mio. $
- Libija: 70,1 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 5,6 mrd. $ | 21,7 % | |
| 2 | 2,3 mrd. $ | 9,1 % | |
| 3 | 1,4 mrd. $ | 5,4 % | |
| 4 | 1,1 mrd. $ | 4,4 % | |
| 5 | 1,1 mrd. $ | 4,4 % | |
| 6 | 1,1 mrd. $ | 4,2 % | |
| 7 | 990,7 mio. $ | 3,8 % | |
| 8 | 918,1 mio. $ | 3,6 % | |
| 9 | 688,5 mio. $ | 2,7 % | |
| 10 | 627,6 mio. $ | 2,4 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 3,3 mrd. $ | 12,7 % | |
| 2 | 3,1 mrd. $ | 12,1 % | |
| 3 | 2,6 mrd. $ | 10,3 % | |
| 4 | 838,1 mio. $ | 3,3 % | |
| 5 | 696,6 mio. $ | 2,7 % | |
| 6 | 694,4 mio. $ | 2,7 % | |
| 7 | 663,9 mio. $ | 2,6 % | |
| 8 | 628,6 mio. $ | 2,4 % | |
| 9 | 569,3 mio. $ | 2,2 % | |
| 10 | 566,3 mio. $ | 2,2 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 2713 5 oznak; carina za tretje države: 0 %–0,7 %. Brez carine: 3 od njih.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 2713 razdeli na 8 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–0,7 % (povprečje 0,3 %). Brez carine: 5 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 2713 4 oznake; splošna carinska stopnja (General): brez carine.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 2713 razdeli na 5 oznak; carina za tretje države: brez carine.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 2713 5 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 2713 razdeli na 4 oznake; uvozna carina (IGI): brez carine.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 2713 4 oznake; stopnja TEC: brez carine.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 2713 razdeli na 5 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): brez carine.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 2713 4 oznake; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 2713 razdeli na 4 oznake; običajna stopnja (Normal Tariff): brez carine.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2713 5 oznak; uporabljena stopnja: 0 %–3,9 %. Brez carine: 4 od njih.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 2713 razdeli na 4 oznake; stopnja iz stolpca 1: 1 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 2713 14 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 2713 razdeli na 4 oznake; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 2713 4 oznake; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2713 razdeli na 5 oznak; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 2713 4 oznake; uvozna carina: 5 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 2713 je leta 2024 znašala 25,7 mrd. $, kar je 17,7 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Združene države Amerike (21,7 % svetovnega izvoza), sledi Kanada.
Največji uvoznik: Kitajska (3,3 mrd. $).
Slovenija je med izvozniki na 60. mestu z vrednostjo 16,5 mio. $ (skupaj 135 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 63. mestu z vrednostjo 63,3 mio. $.
Opombe
Dodatne opombe
1. Pri tar. podšt. 27079980 so z izrazi „fenoli“ mišljeni proizvodi, ki posamezno vsebujejo več kot 50 mas. % fenolov.
2. Pri tar. št. 2710:
(a) „posebni bencini“ (tar. podšt. 27101221 in 27101225) pomenijo lahka olja, kot so določena v opombi 4 k podštevilkam k temu poglavju, ki ne vsebujejo nobenih antidetonacijskih preparatov, z največjo razliko 60 °C med temperaturama, pri katerih destilira 5 % oziroma 90 % prostornine (vključno z izgubami);
(b) „beli špirit“ (tar. podšt. 27101221) pomeni posebne špirite, kot so določeni v zgornjem odstavku (a), s plameniščem nad 21 °C po metodi EN ISO 13736;
(c) „srednja olja“ (tar. podšt. 27101911 do 27101929) pomenijo olja in pripravke, katerih manj kot 90 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 210 °C in 65 % ali več prostornine (vključno z izgubami) pa destilira pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86);
(d) „težka olja“ (tar. podšt. 27101931 do 27101999 in 27102011 do 27102090) pomenijo olja in pripravke, katerih manj kot 65 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86) ali pri katerih odstotka destilacije pri 250 °C ni možno določiti z navedeno metodo;
(e) „plinska olja“ (tar. podšt. 27101931 do 27101948 in 27102011 do 27102019) pomenijo težka olja, kot so določena v zgornjem odstavku (d), pri katerih vsaj 85 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 350 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86);
(f) „kurilna olja“ (tar. podšt. 27101951 do 27101967 in 27102032 do 27102038) pomenijo težka olja, kot so določena v zgornjem odstavku (d) (razen plinskih olj, kot so določena v prejšnjem odstavku (e)), ki imajo pri ustrezni redčeni barvi C viskoznost V:
ki ne presega vrednosti, prikazane v vrstici I naslednje tabele, kadar je vsebnost sulfatnega pepela pod 1 % po metodi ISO 3987 in je število miljenja pod 4 po metodi ISO 6293-1 ali ISO 6293-2 (pri izdelkih, ki vsebujejo eno ali več bio-komponent, se zahteva iz te alinee, da mora biti število miljenja manjše od 4, ne uporablja),
ki presega vrednost v vrstici II, če je temperatura tečenja višja od 10 °C po metodi ISO 3016,
ki presega vrednost v vrstici I, vendar ne presega vrednosti v vrstici II, kadar vsaj 25 % prostornine destilira pri 300 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86), ali če manj kot 25 % prostornine destilira pri 300 °C, kadar je temperatura tečenja višja od 10 °C pod ničlo po metodi ISO 3016. Ta določila veljajo le za olja, ki imajo redčeno barvo C pod 2.
Barva C 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 7 7,5 in več Viskoznost
V
I 4 4 4 5,4 9 15,1 25,3 42,4 71,1 119 200 335 562 943 1580 2650 II 7 7 7 7 9 15,1 25,3 42,4 71,1 119 200 335 562 943 1580 2650 Izraz „viskoznost V“ pomeni kinematično viskoznost pri 50 °C, izraženo v 10–6 m2 s–1 po metodi EN ISO 3104.
Izraz ‚redčena barva C‘ pomeni barvo proizvoda, določeno po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500), ko se en volumski del takega proizvoda razredči s ksilenom, toluenom ali drugim ustreznim topilom na 100 volumskih delov. Barvo je treba določiti nemudoma po razredčenju proizvoda.
Izraz ‚bio-komponente‘ pomeni masti živalskega ali rastlinskega izvora, olja živalskega ali rastlinskega izvora ali monoalkilne estre maščobnih kislin (FAMAE).
Tar. podšt. 27101951 do 27101967 in 27102032 do 27102038 vsebujejo le naravno obarvana kurilna olja.
Pod te tar. podšt. ne spadajo težka olja, ki so določena v gornjem odstavku (d), pri katerih je nemogoče določiti:
destilacijski odstotek (ničla se upošteva kot odstotek) pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86),
kinematično viskoznost pri 50 °C po metodi EN ISO 3104,
ali redčeno barvo C po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500).
Taki proizvodi se uvrščajo pod tar. podšt. 27101971 do 27101999 ali 27102090;
(g) izraz „vsebuje biodizel“ pomeni, da imajo proizvodi iz tar. podšt. 271020 minimalno vsebnost biodizla, tj. monoalkilnih estrov maščobnih kislin (FAMAE), ki se uporabljajo kot gorivo, in sicer vsaj 0,5 vol. % (določanje po metodi EN 14078).
3. Pri tar. št. 2712 izraz „surov vazelin“ (tar. podšt. 27121010) pomeni vazelin z naravno barvo nad 4,5 po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500).
4. Pri tar. podšt. 27129031 do 27129039 se izraz „surov“ nanaša na proizvode:
(a) z vsebnostjo olja 3,5 mas. % ali več, če je njihova viskoznost pri 100 °C pod 9 × 10- 6 m2 s- 1 po metodi EN ISO 3104; ali
(b) z naravno barvo nad 3 po metodi ISO 2049 (enakovredna metodi ASTM D 1500), če je njihova viskoznost pri 100 °C 9 × 10–6 m2 s–1 ali višja po metodi EN ISO 3104.
5. Pri tar. št. 2710, 2711 in 2712 izraz „specifični procesi“ pomeni naslednje postopke:
(a) vakuumsko destilacijo;
(b) ponovno destilacijo (redestilacijo) z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
(c) razbijanje (kreking);
(d) reforming;
(e) ekstrakcijo s pomočjo selektivnih razredčil (topil);
(f) proces, ki vsebuje naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivno prstjo, aktivnim ogljem ali boksitom;
(g) polimerizacijo;
(h) alkilizacijo;
(ij) izomerizacijo;
(k) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101931 do 27101999) razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih proizvodih (metoda EN ISO 20846, EN ISO 20884 ali EN ISO 14596 ali EN ISO 24260, EN ISO 20847 in EN ISO 8754);
(l) (le v zvezi s proizvodi iz tar. št. 2710) deparafinizacijo z različnimi postopki, razen s filtriranjem;
(m) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101931 do 27101999) obdelavo z vodikom pri pritisku nad 20 bari in temperaturi nad 250 °C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični reakciji. Nadaljnja obdelava mazalnih olj iz tar. podšt. 27101971 do 27101999 z vodikom (npr. hidrofinalizacija ali razbarvanje), z namenom še posebej izboljšati barvo ali stabilnost, se ne obravnava kot specifični proces;
(n) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101951 do 27101967) atmosfersko (zračno) destilacijo, pod pogojem, da manj kot 30 % prostornine teh proizvodov (vključno z izgubami) destilira pri 300 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86). Če po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86) 30 % ali več prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 300 °C, se količine proizvodov, ki bi se pridobile z atmosfersko destilacijo in sodijo pod tar. podšt. 27101211 do 27101290 ali 27101911 do 27101929, obdavči po istih stopnjah kot proizvode, na katere se nanašajo tar. podšt. 27101962 do 27101967, v skladu z vrsto in vrednostjo proizvoda, ki je bil za to uporabljen, in glede na neto maso pridobljenih proizvodov. To pravilo ne bo veljalo za tako pridobljene proizvode, za katere v obdobju šestih mesecev veljajo drugi pogoji, določeni od pristojnih oblasti, in ki so namenjeni specifičnim procesom ali kemičnim spremembam s procesi, ki ne sodijo med specifične procese;
(o) (le v zvezi s proizvodi iz tar. podšt. 27101971 do 27101999) obdelavo s sredstvi visokofrekvenčnih električnih postopkov s praznjenjem skozi krtačke;
(p) samo za izdelke iz tar. podšt. 27129031: razmaščenje s frakcijsko kristalizacijo.
Če so za izvedbo zgoraj navedenih postopkov zaradi tehničnih zahtev nujne pripravljalne obdelave, se izvzetje plačila carine nanaša le na količine proizvoda, ki so dejansko namenjene in podvržene takim (zgoraj navedenim) obdelavam; vsakršni odpadni proizvodi, ki so posledica navedenih pripravljalnih obdelav, so prav tako oproščeni plačila carine.
6. Količine proizvodov, ki nastanejo med kemično spremembo ali med pripravljalno obdelavo, ki je nujna zaradi tehničnih zahtev, in ki sodijo pod tar. št. ali tar. podšt. 27071000, 27072000, 27073000, 27075000, 2710, 2711, 271210, 271220, 27129031 do 27129099 in 271390, se obdavčijo po enakih stopnjah kot proizvodi, ki sodijo v postavko „za druge namene“, v skladu z vrsto in vrednostjo proizvodov, ki se uporabljajo, in glede na neto maso pridobljenega proizvoda. To pravilo ne bo veljalo za proizvode iz tar. št. 2710 do 2712, za katere v obdobju šestih mesecev veljajo drugi pogoji, določeni od pristojnih oblasti, in ki so namenjeni specifičnim procesom ali kemičnim spremembam.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „naftni koks, naftni bitumen in drugi ostanki olj iz nafte ali olj iz…“?
Blago „naftni koks, naftni bitumen in drugi ostanki olj iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov“ se uvršča v tarifno številko 2713 (v poglavju 27), oddelek V harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2713 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 0,7 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2713 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 0,7 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2713?
Združene države Amerike: 5,6 mrd. $ v letu 2024 (21,7 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 2713 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 16,5 mio. $, kar pomeni 60. mesto med izvozniki.