Poglavje
Poglavje 31: Gnojila
Poglavje 31 harmoniziranega sistema ima 5 tarifnih številk in spada v oddelek VI (proizvodi kemijske industrije ali podobnih industrij).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne številke 5
- 3101Gnojila živalskega ali rastlinskega izvora, nepomešana ali med seboj pomešana ali kemično obdelana; gnojila, dobljena z mešanjem ali kemično obdelavo proizvodov živalskega ali rastlinskega izvora
- 3102Dušikova gnojila, mineralna ali kemična
- 3103Fosfatna gnojila, mineralna ali kemična
- 3104Kalijeva gnojila, mineralna ali kemična
- 3105Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 25 mio. $25 mio. $+342 mio. $+1,2 mrd. $+> 4,7 mrd. $
Izvoz: 175
- Rusija: 15 mrd. $
- Kitajska: 9,7 mrd. $
- Maroko: 9,4 mrd. $
- Kanada: 7,5 mrd. $
- Saudova Arabija: 5 mrd. $
- Združene države Amerike: 4,7 mrd. $
- Nemčija: 3 mrd. $
- Oman: 2,8 mrd. $
- Egipt: 2,6 mrd. $
- Nizozemska: 2,4 mrd. $
- Belgija: 2,4 mrd. $
- Izrael: 1,8 mrd. $
- Katar: 1,8 mrd. $
- Španija: 1,6 mrd. $
- Norveška: 1,6 mrd. $
- Jordanija: 1,2 mrd. $
- Belorusija: 1,2 mrd. $
- Poljska: 1,1 mrd. $
- Alžirija: 1 mrd. $
- Nigerija: 1 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 967 mio. $
- Uzbekistan: 957 mio. $
- Malezija: 872 mio. $
- Laos: 845 mio. $
- Litva: 840 mio. $
- Finska: 752 mio. $
- Italija: 703 mio. $
- Vietnam: 666 mio. $
- Indonezija: 665 mio. $
- Turčija: 599 mio. $
- Južnoafriška republika: 595 mio. $
- Turkmenistan: 590 mio. $
- Čile: 552 mio. $
- Francija: 523 mio. $
- Trinidad in Tobago: 467 mio. $
- Bolgarija: 462 mio. $
- Slovaška: 440 mio. $
- Južna Koreja: 430 mio. $
- Združeno kraljestvo: 416 mio. $
- Brunej: 403 mio. $
- Avstrija: 396 mio. $
- Avstralija: 366 mio. $
- Mehika: 342 mio. $
- Brazilija: 298 mio. $
- Kazahstan: 289 mio. $
- Švedska: 286 mio. $
- Bahrajn: 284 mio. $
- Grčija: 284 mio. $
- Tunizija: 278 mio. $
- Tajska: 267 mio. $
- Portugalska: 216 mio. $
- Venezuela: 212 mio. $
- Indija: 212 mio. $
- Madžarska: 208 mio. $
- Češka: 208 mio. $
- Srbija: 208 mio. $
- Tajvan: 186 mio. $
- Gruzija: 184 mio. $
- Japonska: 171 mio. $
- Azerbajdžan: 160 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 43 mio. $43 mio. $+348 mio. $+993 mio. $+> 2,6 mrd. $
Uvoz: 223
- Brazilija: 14,3 mrd. $
- Združene države Amerike: 9,4 mrd. $
- Indija: 7,6 mrd. $
- Kitajska: 4,5 mrd. $
- Avstralija: 3,9 mrd. $
- Kanada: 2,6 mrd. $
- Francija: 2,6 mrd. $
- Tajska: 2,5 mrd. $
- Bangladeš: 2 mrd. $
- Turčija: 1,9 mrd. $
- Mehika: 1,8 mrd. $
- Indonezija: 1,7 mrd. $
- Poljska: 1,7 mrd. $
- Nemčija: 1,5 mrd. $
- Argentina: 1,5 mrd. $
- Španija: 1,4 mrd. $
- Vietnam: 1,4 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 1,2 mrd. $
- Ukrajina: 1,2 mrd. $
- Malezija: 1,1 mrd. $
- Italija: 1,1 mrd. $
- Belgija: 1,1 mrd. $
- Romunija: 993 mio. $
- Južnoafriška republika: 923 mio. $
- Džibuti: 900 mio. $
- Peru: 887 mio. $
- Kolumbija: 872 mio. $
- Nizozemska: 831 mio. $
- Filipini: 824 mio. $
- Pakistan: 815 mio. $
- Zambija: 771 mio. $
- Paragvaj: 674 mio. $
- Južna Koreja: 670 mio. $
- Mjanmar (Burma): 648 mio. $
- Japonska: 631 mio. $
- Čile: 620 mio. $
- Irska: 550 mio. $
- Češka: 525 mio. $
- Kenija: 524 mio. $
- Ekvador: 493 mio. $
- Nova Zelandija: 492 mio. $
- Litva: 492 mio. $
- Gvatemala: 451 mio. $
- Švedska: 440 mio. $
- Madžarska: 433 mio. $
- Urugvaj: 416 mio. $
- Tanzanija: 416 mio. $
- Kambodža: 411 mio. $
- Grčija: 407 mio. $
- Danska: 387 mio. $
- Maroko: 381 mio. $
- Bolgarija: 381 mio. $
- Srbija: 363 mio. $
- Portugalska: 362 mio. $
- Slonokoščena obala: 356 mio. $
- Zimbabve: 348 mio. $
- Egipt: 315 mio. $
- Latvija: 307 mio. $
- Norveška: 288 mio. $
- Avstrija: 286 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 15 mrd. $ | 15,5 % | |
| 2 | 9,7 mrd. $ | 10 % | |
| 3 | 9,4 mrd. $ | 9,7 % | |
| 4 | 7,5 mrd. $ | 7,7 % | |
| 5 | 5 mrd. $ | 5,2 % | |
| 6 | 4,7 mrd. $ | 4,9 % | |
| 7 | 3 mrd. $ | 3,1 % | |
| 8 | 2,8 mrd. $ | 2,9 % | |
| 9 | 2,6 mrd. $ | 2,7 % | |
| 10 | 2,4 mrd. $ | 2,5 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 14,3 mrd. $ | 14,8 % | |
| 2 | 9,4 mrd. $ | 9,7 % | |
| 3 | 7,6 mrd. $ | 7,9 % | |
| 4 | 4,5 mrd. $ | 4,6 % | |
| 5 | 3,9 mrd. $ | 4 % | |
| 6 | 2,6 mrd. $ | 2,7 % | |
| 7 | 2,6 mrd. $ | 2,7 % | |
| 8 | 2,5 mrd. $ | 2,6 % | |
| 9 | 2 mrd. $ | 2,1 % | |
| 10 | 1,9 mrd. $ | 1,9 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v poglavju 31 razdeli na 33 oznak; carina za tretje države: 0 %–6,5 % (povprečje 4,8 %). Brez carine: 7 od njih.
Turška carinska tarifa ima v poglavju 31 50 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–6,5 %. Brez carine: 11 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v poglavju 31 razdeli na 24 oznak; splošna carinska stopnja (General): brez carine.
Vrednost svetovne trgovine z blagom poglavja 31 v letu 2024: 96,9 mrd. $ (medletno −7,1 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Rusija (15 mrd. $), na drugem Kitajska.
Največ je uvozila država Brazilija, in sicer za 14,3 mrd. $.
Opombe k poglavju
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) živalska kri iz tar. št. 0511;
(b) izolirane kemično opredeljene spojine (razen tistih, ki ustrezajo opisom v spodnjih opombah 2(a), 3(a), 4(a) ali 5) ali
(c) kultivirani kristali kalijevega klorida iz tar. št. 3824 (razen optičnih elementov), ki tehtajo vsak najmanj 2,5 g; optični elementi iz kalijevega klorida (tar. št. 9001).
2. Tar. št. 3102 obsega samo naslednje proizvode, razen če niso pripravljeni v oblikah ali pakiranjih, opisanih pod tar. št. 3105:
(a) proizvode, ki ustrezajo kateremu od spodaj navedenih opisov:
1. natrijev nitrat, čist ali ne;
2. amonijev nitrat, čist ali ne;
3. dvojne soli amonijevega sulfata in amonijevega nitrata, čiste ali ne;
4. amonijev sulfat, čist ali ne;
5. dvojne soli (čiste ali ne) ali mešanice kalcijevega nitrata in amonijevega nitrata;
6. dvojne soli (čiste ali ne) ali mešanice kalcijevega nitrata in magnezijevega nitrata;
7. kalcijev cianamid, čist ali ne ali obdelan z oljem;
8. sečnina, čista ali ne;
(b) gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli med seboj pomešanih proizvodov, opisanih v gornji točki (a);
(c) gnojila, ki so sestavljena iz amonijevega klorida ali iz katerih koli proizvodov, opisanih v gornjih točkah (a) ali (b), pomešanih s kredo, sadro ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi;
(d) tekoča gnojila, ki so sestavljena iz proizvodov iz gornjega pododstavka (a)(2) ali (8) ali mešanice teh proizvodov v vodni ali amoniakalni raztopini.
3. Tar. št. 3103 obsega samo naslednje proizvode, če niso v oblikah ali pakiranjih, navedenih pod tar. št. 3105:
(a) proizvode, ki ustrezajo kateremu od spodaj navedenih opisov:
1. bazična žlindra;
2. naravni fosfati iz tar. št. 2510, žgani ali nadalji termično obdelani, bolj kot je potrebno za odstranjevanje nečistoč;
3. superfosfati (navadni, dvojni ali trojni);
4. kalcijev hidrogenortofosfat, ki vsebuje 0,2 mas. % ali več fluora, računano na suh brezvodni proizvod;
(b) gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli med seboj pomešanih proizvodov opisanih v gornji točki (a), ne glede na delež fluora;
(c) gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli proizvodov, opisanih v gornjih točkah (a) ali (b), ne glede na delež fluora, pomešana s kredo, sadro ali drugimi negnojilnimi anorganskimi snovmi.
4. Tar. št. 3104 obsega samo naslednje proizvode, če niso v oblikah ali pakiranjih, navedenih pod tar. št. 3105:
(a) proizvode, ki ustrezajo kateremu od spodaj navedenih opisov:
1. surove naravne kalijeve soli (npr.: karnalit, kainit in silvit);
2. kalijev klorid, čist ali ne, razen tistega iz gornje opombe 1(c);
3. kalijev sulfat, čist ali ne;
4. magnezijev kalijev sulfat, čist ali ne;
(b) gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli med seboj pomešanih proizvodov, opisanih v gornji točki (a).
5. Amonijev dihidrogenortofosfat (monoamonijev fosfat) in diamonijev hidrogenortofosfat (diamonijev fosfat), čist ali ne, in njune medsebojne mešanice se uvrščajo pod tar. št. 3105.
6. Pri tar. št. 3105 so z izrazom „druga gnojila“ mišljeni samo proizvodi, ki se uporabljajo kot gnojila in vsebujejo kot bistveno sestavino najmanj en gnojilni element – dušik, fosfor ali kalij.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „gnojila“?
Blago „gnojila“ se uvršča v poglavje 31, oddelek VI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 31 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 31 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 31?
Rusija: 15 mrd. $ v letu 2024 (15,5 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 31 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 156 mio. $, kar pomeni 61. mesto med izvozniki.