Tarifna številka · Oddelek VI
3826: Biodizel in njegove zmesi, ki ne vsebujejo ali vsebujejo manj kot 70 mas. % olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov
- 6,5 %EU
- 30 %Turčija
- 4,6 %–6,5 %ZDA
- 6 %–6,5 %Združeno kraljestvo
- 22,2 mrd. $Svetovna trgovina v letu 2024
Tarifna številka 3826 se na šestih mestih ne deli naprej: v celoti ustreza tarifni podštevilki 3826.00 v poglavju 38 (razni kemijski proizvodi).
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 3826 2 oznaki; carina za tretje države: 6,5 %.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 3826 razdeli na 4 oznake; zakonska stopnja (zakon 474): 30 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 3826 2 oznaki; splošna carinska stopnja (General): 4,6 %–6,5 %.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 3826 razdeli na 10 oznak; carina za tretje države: 6 %–6,5 % (povprečje 6,5 %).
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 3826 je leta 2024 znašala 22,2 mrd. $, kar je 28,2 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Nizozemska (18 % svetovnega izvoza), sledi Belgija.
Največji uvoznik: Nizozemska (5,3 mrd. $).
Slovenija je med izvozniki na 50. mestu z vrednostjo 664,1 tis. $ (skupaj 74 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 13. mestu z vrednostjo 269,8 mio. $.
Primerjava carinskih stopenj
Turška carinska tarifa navaja zakonsko stopnjo po carinskem zakonu št. 474. Stopnjo, ki se pri uvozu dejansko uporabi, določa sklep o uvoznem režimu; lahko je nižja ali se razlikuje glede na državo porekla.
Tarifne podštevilke 1
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 16,6 mio. $16,6 mio. $+194,1 mio. $+608,1 mio. $+> 3,8 mrd. $
Izvoz: 74
- Nizozemska: 4 mrd. $
- Belgija: 3,8 mrd. $
- Nemčija: 3,8 mrd. $
- Španija: 1,8 mrd. $
- Kitajska: 1,4 mrd. $
- Malezija: 894,5 mio. $
- Združene države Amerike: 873 mio. $
- Italija: 608,1 mio. $
- Kanada: 557,9 mio. $
- Bolgarija: 522,5 mio. $
- Francija: 494,8 mio. $
- Združeno kraljestvo: 398,7 mio. $
- Poljska: 372,8 mio. $
- Avstrija: 319,6 mio. $
- Argentina: 292,1 mio. $
- Indonezija: 235,2 mio. $
- Latvija: 218,9 mio. $
- Južna Koreja: 194,1 mio. $
- Litva: 180,7 mio. $
- Danska: 154 mio. $
- Tajvan: 131,2 mio. $
- Češka: 128,4 mio. $
- Madžarska: 118,3 mio. $
- Brazilija: 106,4 mio. $
- Slovaška: 82,3 mio. $
- Portugalska: 78,3 mio. $
- Grčija: 59,6 mio. $
- Tajska: 57,6 mio. $
- Norveška: 55,9 mio. $
- Švica: 51 mio. $
- Hrvaška: 47,9 mio. $
- Švedska: 44,8 mio. $
- Finska: 34,2 mio. $
- Irska: 32,7 mio. $
- Singapur: 17,5 mio. $
- Združeni arabski emirati: 16,6 mio. $
- Paragvaj: 15,6 mio. $
- Ukrajina: 12,4 mio. $
- Malta: 11,9 mio. $
- Pakistan: 11,7 mio. $
- Japonska: 10,8 mio. $
- Filipini: 8,8 mio. $
- Urugvaj: 8,7 mio. $
- Tunizija: 6,6 mio. $
- Egipt: 4,3 mio. $
- Gvatemala: 3,2 mio. $
- Turčija: 2 mio. $
- Romunija: 1,3 mio. $
- Peru: 892,8 tis. $
- Slovenija: 664,1 tis. $
- Južnoafriška republika: 292,5 tis. $
- Avstralija: 232,6 tis. $
- Estonija: 229,4 tis. $
- Papua Nova Gvineja: 174,8 tis. $
- Indija: 147,3 tis. $
- Luksemburg: 129,6 tis. $
- Kuvajt: 124,6 tis. $
- Saudova Arabija: 99,5 tis. $
- Bosna in Hercegovina: 34,8 tis. $
- Rusija: 23,2 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 98,8 tis. $98,8 tis. $+31,6 mio. $+269,8 mio. $+> 2,2 mrd. $
Uvoz: 127
- Nizozemska: 5,3 mrd. $
- Belgija: 2,8 mrd. $
- Francija: 2,5 mrd. $
- Nemčija: 2,2 mrd. $
- Združene države Amerike: 1,8 mrd. $
- Italija: 955 mio. $
- Združeno kraljestvo: 908,1 mio. $
- Kanada: 782,6 mio. $
- Španija: 750,5 mio. $
- Poljska: 493,6 mio. $
- Švedska: 463,4 mio. $
- Norveška: 402 mio. $
- Slovenija: 269,8 mio. $
- Romunija: 257,5 mio. $
- Švica: 239,9 mio. $
- Avstrija: 231,9 mio. $
- Slovaška: 214,3 mio. $
- Singapur: 210,7 mio. $
- Češka: 166,4 mio. $
- Bolgarija: 153,6 mio. $
- Peru: 141 mio. $
- Litva: 140,8 mio. $
- Irska: 134,3 mio. $
- Malezija: 125,5 mio. $
- Danska: 120,3 mio. $
- Madžarska: 98,4 mio. $
- Latvija: 80,6 mio. $
- Portugalska: 55,5 mio. $
- Filipini: 44,9 mio. $
- Islandija: 40,9 mio. $
- Grčija: 31,8 mio. $
- Finska: 31,6 mio. $
- Kitajska: 24,8 mio. $
- Južna Koreja: 20,3 mio. $
- Ciper: 18,9 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 10,9 mio. $
- Gibraltar: 4,6 mio. $
- Belize: 3,2 mio. $
- Azerbajdžan: 3,2 mio. $
- Tajska: 2,4 mio. $
- Estonija: 2,3 mio. $
- Turčija: 2,3 mio. $
- Hrvaška: 1,6 mio. $
- Luksemburg: 1 mio. $
- Japonska: 825,8 tis. $
- Tajvan: 627,5 tis. $
- Panama: 599 tis. $
- Srbija: 534,6 tis. $
- Mehika: 452,8 tis. $
- Kazahstan: 428,1 tis. $
- Brazilija: 391 tis. $
- Curaçao: 358,1 tis. $
- Tunizija: 305,2 tis. $
- Vietnam: 299,5 tis. $
- Avstralija: 297,2 tis. $
- Združeni arabski emirati: 293,9 tis. $
- Izrael: 167 tis. $
- Pakistan: 152,6 tis. $
- Indija: 139,9 tis. $
- Indonezija: 111,8 tis. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 4 mrd. $ | 18 % | |
| 2 | 3,8 mrd. $ | 17,2 % | |
| 3 | 3,8 mrd. $ | 17,1 % | |
| 4 | 1,8 mrd. $ | 8 % | |
| 5 | 1,4 mrd. $ | 6,1 % | |
| 6 | 894,5 mio. $ | 4 % | |
| 7 | 873 mio. $ | 3,9 % | |
| 8 | 608,1 mio. $ | 2,7 % | |
| 9 | 557,9 mio. $ | 2,5 % | |
| 10 | 522,5 mio. $ | 2,3 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 5,3 mrd. $ | 23,9 % | |
| 2 | 2,8 mrd. $ | 12,7 % | |
| 3 | 2,5 mrd. $ | 11,2 % | |
| 4 | 2,2 mrd. $ | 9,8 % | |
| 5 | 1,8 mrd. $ | 8 % | |
| 6 | 955 mio. $ | 4,3 % | |
| 7 | 908,1 mio. $ | 4,1 % | |
| 8 | 782,6 mio. $ | 3,5 % | |
| 9 | 750,5 mio. $ | 3,4 % | |
| 10 | 493,6 mio. $ | 2,2 % |
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) izolirani kemično opredeljeni elementi ali spojine, razen:
1. umetnega grafita (tar. št. 3801);
2. insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev proti klitju, rastnih regulatorjev rastlin, sredstev za dezinfekcijo in podobnih proizvodov, pripravljenih v oblikah, opisanih pod tar. št. 3808;
3. proizvodov, pripravljenih kot polnila za gasilne aparate ali pripravljenih v gasilnih granatah (tar. št. 3813);
4. certificiranih referenčnih materialov, navedenih v opombi 2 spodaj;
5. proizvodov, navedenih v opombi 3(a) ali 3(c) spodaj;
(b) mešanice kemikalij z živili ali drugimi snovmi, ki imajo hranilno vrednost in se uporabljajo pri pripravljanju hrane za ljudi (običajno tar. št. 2106);
(c) proizvodi iz tar. št. 2404;
(d) žlindre, pepeli in ostanki (vključno z blatom, razen kanalizacijskega blata), ki vsebujejo kovine, arzen ali njune spojine in ustrezajo zahtevam iz opombe 3(a) ali 3(b) k poglavju 26 (tar. št. 2620);
(f) izrabljeni katalizatorji, ki se uporabljajo za pridobivanje navadnih kovin ali njihovih spojin (tar. št. 2620), izrabljeni katalizatorji take vrste, da se uporabljajo predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 7112), ali katalizatorji, ki vsebujejo kovine ali zlitine in so v oblikah, npr. finega prahu, tkane gaze (oddelek XIV ali XV).
2.
A. Pri tar. št. 3822 izraz „certificirani referenčni materiali“ pomeni referenčne materiale, ki imajo priložen certifikat, v katerem so navedene vrednosti certificirane lastnosti, metode za izračun teh vrednosti in stopnjo gotovosti, ki se nanaša na vsako vrednost in ki je primerna za analize, umeritvene ali referenčne namene.
B. Z izjemo izdelkov iz poglavij 28 ali 29 bo pri uvrščanju certificiranih referenčnih materialov imela tar. št. 3822 prednost pred katero koli tarifno številko v nomenklaturi.
3. Tar. št. 3824 obsega tudi naslednje proizvode, ki se ne smejo uvrščati pod katero koli drugo tarifno številko te nomenklature:
(a) kultivirane kristale (razen optičnih elementov), ki imajo vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali halogenov alkalijskih ali zemeljskoalkalijskih kovin;
(b) patočno olje; dipelovo olje;
(c) proizvode za brisanje črnila, pakirane za prodajo na drobno;
(d) proizvode za popravljanje matric, druge korekturne tekočine in korekturne trakove (razen tistih pod tarifno številko 9612), pakirane za prodajo na drobno; in
(e) taljive keramične proizvode za določanje temperature v pečeh (npr. Segerjeve stožce).
4. Z izrazom „komunalni odpadki“ so v celi nomenklaturi mišljeni odpadki, ki se zberejo v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah, bolnicah, trgovinah, pisarnah, itn., smeti pometene s cest in pločnikov, kot tudi odpadki z gradbišč in ostanki rušenja. V glavnem vsebujejo veliko različnih materialov, kot so plastika, guma, les, papir, tkanine, steklo, kovine, hrana, polomljeno pohištvo in drugi poškodovani ali odvrženi predmeti. Izraz „komunalni odpadki“ pa ne zajema:
(a) posameznih materialov ali predmetov, ločenih od drugih odpadkov, kot so odpadki iz plastike, gume, lesa, papirja, tkanin, stekla ali kovin, električni in elektronski odpadki in ostanki (vključno z rabljenimi baterijami), ki se uvrščajo pod ustrezne tarifne številke v nomenklaturi;
(b) industrijskih odpadkov;
(c) odpadnih farmacevtskih izdelkov, kot so navedeni v opombi 4(k) k poglavju 30, ali
(d) kliničnih odpadkov, kot so navedeni v opombi 6(a) spodaj.
5. Pri tar. št. 3825 je z izrazom „kanalizacijsko blato“ mišljeno blato, ki izhaja iz mestnih čistilnih naprav (naprav za obdelavo odpadnih vod) in vsebuje nepredelano blato, odplake in nestabilizirano blato. Stabilizirano blato, primerno za uporabo kot gnojilo, je pri tem izključeno (poglavje 31).
6. Pri tar. št. 3825 se izraz „drugi odpadki“ nanaša na:
(a) klinične odpadke, kar zajema kontaminirane odpadke, ki izhajajo iz medicinskih postopkov raziskovanja, diagnosticiranja, zdravljenja ali drugih medicinskih, kirurških, zobozdravniških ali veterinarskih postopkov, ki pogosto vsebujejo patogene in farmacevtske snovi in zahteva posebne postopke odstranjevanja (na primer umazana oblačila, uporabljene rokavice in uporabljene injekcijske igle);
(b) odpadna organska topila;
(c) odpadke od tekočin za luženje kovin, hidravličnih tekočin, zavornih tekočin in tekočin proti zamrzovanju; in
(d) druge odpadke kemijske in sorodnih industrij.
Izraz „drugi odpadki“ pa se ne nanaša na odpadke, ki sestojijo pretežno iz olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (tar. št. 2710).
7. Pri tar. št. 3826 pomeni pojem „biodizel“ monoalkilne estre maščobnih kislin, ki se uporabljajo kot gorivo, in so pridobljeni iz rabljenih ali nerabljenih živalskih, rastlinskih ali mikrobnih maščob in olj.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „biodizel in njegove zmesi, ki ne vsebujejo ali vsebujejo manj kot 70…“?
Blago „biodizel in njegove zmesi, ki ne vsebujejo ali vsebujejo manj kot 70 mas. % olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov“ se uvršča v tarifno številko 3826 (v poglavju 38), oddelek VI harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 3826 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 6,5 %. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 3826 v ZDA?
Harmonizirana carinska tarifa ZDA za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 4,6 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 3826?
Nizozemska: 4 mrd. $ v letu 2024 (18 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 3826 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 664,1 tis. $, kar pomeni 50. mesto med izvozniki.