Poglavje
Poglavje 39: Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas
Poglavje 39 harmoniziranega sistema ima 26 tarifnih številk in spada v oddelek VII (plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne številke 26
- 3901Polimeri etilena, v primarnih oblikah
- 3902Polimeri propilena ali drugih olefinov, v primarnih oblikah
- 3903Polimeri stirena, v primarnih oblikah
- 3904Polimeri vinilklorida ali drugih halogeniranih olefinov, v primarnih oblikah
- 3905Polimeri vinilacetata ali drugih vinilestrov, v primarnih oblikah; drugi polimeri vinila, v primarnih oblikah
- 3906Akrilni polimeri v primarnih oblikah
- 3907Poliacetali, drugi polietri in epoksidne smole, v primarnih oblikah; polikarbonati, alkidne smole, polialil estri in drugi poliestri, v primarnih oblikah
- 3908Poliamidi (PA), v primarnih oblikah
- 3909Amino smole, fenolne smole in poliuretani, v primarnih oblikah
- 3910Silikoni, v primarnih oblikah
- 3911Naftne smole, kumaron-inden smole, politerpeni, polisulfidi, polisulfoni in drugi proizvodi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah
- 3912Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah
- 3913Naravni polimeri (npr. alginska kislina) in modificirani naravni polimeri (npr. utrjene beljakovine, kemični derivati naravnega kavčuka), ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah
- 3914lonski izmenjalci na osnovi polimerov iz tarifnih številk 3901 do 3913, v primarnih oblikah
- 3915Odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas
- 3916Monofilamenti, katerih kateri koli premer presega 1 mm, palice, paličice in profilne oblike iz plastičnih mas, površinsko obdelane ali ne, toda drugače neobdelane
- 3917Cevi, gibke cevi in pribor zanje (npr. spojke, kolena, prirobnice) iz plastičnih mas
- 3918Talne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali v ploščah; tapete za stene ali strope, opredeljene z opombo 9 k temu poglavju
- 3919Samolepilne plošče, listi, filmi, folije, trakovi in druge podobne ploščate oblike iz plastičnih mas, vključno tudi tiste v zvitkih
- 3920Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki nimajo celičaste strukture in so neojačani, nelaminirani, brez podloge, ali ki niso na podoben način kombinirani z drugimi materiali
- 3921Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas
- 3922Kadi, pršne kadi, umivalniki, pomivalna korita, bideji, straniščne školjke, deske in pokrovi, izplakovalni kotliči in podobni sanitarni proizvodi, iz plastičnih mas
- 3923Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga (embalaža), iz plastičnih mas; zamaški, pokrovi, poklopci in druga zapirala, iz plastičnih mas
- 3924Namizna posoda in pribor, kuhinjska posoda in pribor in drugi gospodinjski izdelki in higienski ali toaletni izdelki, iz plastičnih mas
- 3925Gradbeni proizvodi iz plastičnih mas, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
- 3926Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 23 mio. $23 mio. $+812,5 mio. $+8,4 mrd. $+> 23,6 mrd. $
Izvoz: 225
- Kitajska: 137,1 mrd. $
- Združene države Amerike: 79,3 mrd. $
- Nemčija: 70,3 mrd. $
- Južna Koreja: 36,8 mrd. $
- Japonska: 27 mrd. $
- Belgija: 24,2 mrd. $
- Italija: 23,6 mrd. $
- Nizozemska: 23,4 mrd. $
- Francija: 22,4 mrd. $
- Saudova Arabija: 20,1 mrd. $
- Tajvan: 18,2 mrd. $
- Poljska: 16,5 mrd. $
- Kanada: 16,1 mrd. $
- Španija: 14,7 mrd. $
- Tajska: 13,5 mrd. $
- Turčija: 11,1 mrd. $
- Mehika: 11 mrd. $
- Singapur: 11 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 10,9 mrd. $
- Vietnam: 10,1 mrd. $
- Malezija: 9,7 mrd. $
- Avstrija: 9 mrd. $
- Indija: 8,4 mrd. $
- Češka: 7,6 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 7,5 mrd. $
- Švedska: 6,2 mrd. $
- Švica: 5,9 mrd. $
- Madžarska: 5,3 mrd. $
- Portugalska: 3,8 mrd. $
- Brazilija: 3,3 mrd. $
- Indonezija: 3 mrd. $
- Izrael: 2,8 mrd. $
- Slovaška: 2,8 mrd. $
- Danska: 2,8 mrd. $
- Egipt: 2,6 mrd. $
- Rusija: 2,5 mrd. $
- Romunija: 2,4 mrd. $
- Finska: 2,4 mrd. $
- Iran: 2,3 mrd. $
- Litva: 2,2 mrd. $
- Irska: 2,2 mrd. $
- Katar: 2 mrd. $
- Slovenija: 1,9 mrd. $
- Oman: 1,7 mrd. $
- Kolumbija: 1,7 mrd. $
- Grčija: 1,6 mrd. $
- Luksemburg: 1,6 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 1,6 mrd. $
- Bolgarija: 1,5 mrd. $
- Južnoafriška republika: 1,5 mrd. $
- Srbija: 1,4 mrd. $
- Norveška: 1,3 mrd. $
- Kuvajt: 1,1 mrd. $
- Argentina: 938,1 mio. $
- Filipini: 892,6 mio. $
- Tunizija: 863,6 mio. $
- Avstralija: 812,5 mio. $
- Hrvaška: 711,1 mio. $
- Peru: 697,2 mio. $
- Dominikanska republika: 654,2 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 366,2 mio. $366,2 mio. $+2,4 mrd. $+8 mrd. $+> 21,6 mrd. $
Uvoz: 225
- Združene države Amerike: 78,4 mrd. $
- Kitajska: 57,9 mrd. $
- Nemčija: 45,1 mrd. $
- Mehika: 30,7 mrd. $
- Francija: 26,7 mrd. $
- Italija: 24,2 mrd. $
- Indija: 21,6 mrd. $
- Vietnam: 19,6 mrd. $
- Poljska: 19,6 mrd. $
- Kanada: 19,3 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 19,3 mrd. $
- Nizozemska: 18 mrd. $
- Belgija: 17,4 mrd. $
- Japonska: 16 mrd. $
- Španija: 15,9 mrd. $
- Turčija: 15,3 mrd. $
- Južna Koreja: 12,7 mrd. $
- Brazilija: 11,5 mrd. $
- Indonezija: 10,8 mrd. $
- Češka: 10,5 mrd. $
- Tajska: 10,3 mrd. $
- Malezija: 9,4 mrd. $
- Avstrija: 8 mrd. $
- Tajvan: 7,6 mrd. $
- Švica: 7,5 mrd. $
- Rusija: 7,5 mrd. $
- Singapur: 7,3 mrd. $
- Avstralija: 7,2 mrd. $
- Madžarska: 6,6 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 6,6 mrd. $
- Romunija: 6,4 mrd. $
- Švedska: 5,9 mrd. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 5,6 mrd. $
- Saudova Arabija: 5,4 mrd. $
- Filipini: 5,2 mrd. $
- Portugalska: 5 mrd. $
- Egipt: 4,8 mrd. $
- Danska: 4,6 mrd. $
- Slovaška: 4,5 mrd. $
- Maroko: 4,1 mrd. $
- Irska: 4 mrd. $
- Izrael: 3,1 mrd. $
- Grčija: 3 mrd. $
- Južnoafriška republika: 3 mrd. $
- Kolumbija: 2,9 mrd. $
- Ukrajina: 2,9 mrd. $
- Alžirija: 2,9 mrd. $
- Norveška: 2,7 mrd. $
- Čile: 2,6 mrd. $
- Argentina: 2,6 mrd. $
- Pakistan: 2,6 mrd. $
- Finska: 2,6 mrd. $
- Bangladeš: 2,6 mrd. $
- Kazahstan: 2,6 mrd. $
- Peru: 2,5 mrd. $
- Nigerija: 2,5 mrd. $
- Srbija: 2,4 mrd. $
- Slovenija: 2,2 mrd. $
- Bolgarija: 2,1 mrd. $
- Dominikanska republika: 1,9 mrd. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 137,1 mrd. $ | 18,9 % | |
| 2 | 79,3 mrd. $ | 10,9 % | |
| 3 | 70,3 mrd. $ | 9,7 % | |
| 4 | 36,8 mrd. $ | 5,1 % | |
| 5 | 27 mrd. $ | 3,7 % | |
| 6 | 24,2 mrd. $ | 3,3 % | |
| 7 | 23,6 mrd. $ | 3,3 % | |
| 8 | 23,4 mrd. $ | 3,2 % | |
| 9 | 22,4 mrd. $ | 3,1 % | |
| 10 | 20,1 mrd. $ | 2,8 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 78,4 mrd. $ | 10,8 % | |
| 2 | 57,9 mrd. $ | 8 % | |
| 3 | 45,1 mrd. $ | 6,2 % | |
| 4 | 30,7 mrd. $ | 4,2 % | |
| 5 | 26,7 mrd. $ | 3,7 % | |
| 6 | 24,2 mrd. $ | 3,3 % | |
| 7 | 21,6 mrd. $ | 3 % | |
| 8 | 19,6 mrd. $ | 2,7 % | |
| 9 | 19,6 mrd. $ | 2,7 % | |
| 10 | 19,3 mrd. $ | 2,7 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v poglavju 39 razdeli na 214 oznak; carina za tretje države: 0 %–6,5 % (povprečje 5,5 %). Brez carine: 30 od njih.
Turška carinska tarifa ima v poglavju 39 316 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–150 %. Brez carine: 30 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v poglavju 39 razdeli na 236 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–6,5 % (povprečje 4,6 %). Brez carine: 30 od njih.
Vrednost svetovne trgovine z blagom poglavja 39 v letu 2024: 727,3 mrd. $ (medletno +1,7 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Kitajska (137,1 mrd. $), na drugem Združene države Amerike.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 78,4 mrd. $.
Opombe k poglavju
Opombe
1. Z izrazom „plastične mase“ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva.
Z izrazom „plastične mase“ je v vsej nomenklaturi mišljen tudi vulkanfiber. Z izrazom „plastične mase“ pa niso mišljeni tekstilni materiali iz oddelka XI.
2. V to poglavje ne spadajo:
(c) izolirane kemično določene organske spojine (poglavje 29);
(d) heparin in njegove soli (tar. št. 3001);
(e) raztopine (razen kolodijev) katerega koli proizvoda iz tar. št. 3901 do 3913 v hlapljivih organskih topilih, če vsebnost topila v raztopini presega 50 mas. % (tar. št. 3208); tiskarske folije iz tar. št. 3212;
(f) organska površinsko aktivna sredstva in preparati iz tar. št. 3402;
(g) staljene smole ali smolni estri (tar. št. 3806);
(h) pripravljeni dodatki za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kakor mineralna olja (tar. št. 3811);
(ij) pripravljene hidravlične tekočine na osnovi poliglikolov, silikonov ali drugih polimerov iz poglavja 39 (tar. št. 3819);
(k) diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi iz plastičnih mas (tar. št. 3822);
(l) sintetični kavčuk, opredeljen v poglavju 40 ali proizvodi iz sintetičnega kavčuka;
(m) sedlarski ali jermenarski izdelki (tar. št. 4201) ali potovalni kovčki, kovčki, ročne torbe ali druga embalaža iz tar. št. 4202;
(n) pletarski izdelki, košarski izdelki ali drugi izdelki iz poglavja 46;
(o) tapete iz tar. št. 4814;
(p) blago iz oddelka XI (tekstil in tekstilni proizvodi);
(q) izdelki in deli iz oddelka XII (npr. obutev, pokrivala, dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači ali njihovi deli);
(r) imitacije nakita iz tar. št. 7117;
(s) izdelki iz oddelka XVI (stroji ter mehanske ali električne naprave);
(t) deli zrakoplovov ali vozil iz oddelka XVII;
(u) izdelki iz poglavja 90 (npr. optični elementi, okviri za očala, risalni instrumenti);
(v) izdelki iz poglavja 91 (npr. ročne ure ali ohišja za ročne ure);
(w) izdelki iz poglavja 92 (npr. glasbila in njihovi deli);
(x) izdelki iz poglavja 94 (npr. pohištvo, svetilke in druga svetila, svetlobni znaki, montažne zgradbe);
(y) izdelki iz poglavja 95 (npr. igrače, rekviziti za zabavo in šport); ali
(z) izdelki iz poglavja 96 (npr. ščetke, gumbi, zadrge, glavniki, ustniki ali cevke za pipe, ustniki za cigarete in podobno, deli termovk in podobno, peresa, patentni svinčniki, eno-, dvo-, in trinožna stojala in podobni izdelki).
3. Tar. št. 3901 do 3911 obsegajo samo naslednje blago, ki je proizvedeno s kemično sintezo in se uvršča v naslednje skupine:
(a) tekoče sintetične poliolefine, pri katerih pri 300 °C destilira manj kot 60 vol. % po pretvorbi na 1013 milibarov, kadar se uporabi metoda destilacije pri znižanem tlaku (tar. št. 3901 in 3902);
(b) smole, ki niso visoko polimerizirane, vrsta kumaron-inden smole (tar. št. 3911);
(c) druge sintetične polimere, s povprečjem najmanj pet monomernih enot;
(d) silikone (tar. št. 3910);
(e) rezole (tar. št. 3909) in druge predpolimere.
4. Z izrazom „kopolimeri“ so mišljeni vsi polimeri, v katerih ni posameznega monomera, ki sestavlja 95 mas. % ali več celotne vsebnosti polimera.
Če ni določeno drugače, se po tem poglavju kopolimeri (vključno s kopolikondenzati, proizvodi kopoliadicije, blok kopolimeri in cepljenimi (graft) kopolimeri) in polimerne mešanice uvrščajo pod tarifne številke, ki obsegajo polimere tega komonomera, ki prevladuje po masi nad vsakim drugim posameznim komonomerom. Po tej opombi je treba šteti komonomere, katerih polimeri se uvrščajo pod isto tarifno številko, kot da sestavljajo posamezni komonomer.
Če posamezni komonomer ne prevladuje po masi, se kopolimeri in polimerne mešanice glede na primer uvrščajo pod zadnjo po vrsti izmed tistih tarifnih številk, ki jih je treba enako upoštevati.
5. Kemično modificirani polimeri, pri katerih so opravljene spremembe s kemično reakcijo samo z dodatki h glavni polimerni verigi, se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko nemodificiranega polimera. Ta določba se ne uporablja za cepljene (graft) kopolimere.
6. Pod tar. št. 3901 do 3914 so z izrazom „primarne oblike“ mišljene samo naslednje oblike:
(a) tekočine in paste, vključno disperzije (emulzije in suspenzije) in raztopine;
(b) bloki nepravilne oblike, grude, prah (vključno prah za oblikovanje), zrna, luske in podobne oblike.
7. Tar. št. 3915 ne obsega odpadkov, ostružkov in ostankov posameznih termoplastičnih materialov, predelanih v primarne oblike (tar. št. 3901 do 3914).
8. Pri tar. št. 3917 so z izrazom „cevi in gibke cevi“ mišljeni votli proizvodi, ne glede na to, ali so polizdelki ali končni proizvodi, ki se običajno uporabljajo za transport ali razdeljevanje plinov ali tekočin (npr. rebraste cevi za zalivanje, perforirane cevi). Ta izraz obsega tudi čreva za klobasne izdelke in druge sploščene cevi. Vendar se, razen slednjih, cevi, ki nimajo notranjega prečnega prereza okrogle, ovalne ali pravokotne oblike (pri čemer daljša stranica ne sme presegati 1,5-kratne dolžine krajše stranice) ali v obliki pravilnega mnogokotnika, ne štejejo za cevi in gibke cevi, ampak za profilne oblike.
9. Pri tar. št. 3918 so z izrazom „plastične tapete za stene ali strope“ mišljeni proizvodi v zvitkih, širokih najmanj 45 cm, primerni za dekoracijo sten ali stropov, ki so sestavljeni iz plastične mase, trajno pritrjene na podlago iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, če je plast plastične mase (na sprednji strani) šagrinirana – zrnate površine, reliefno okrašena, površinsko pobarvana, s tiskanimi vzorci ali drugače okrašena.
10. Pod tar. št. 3920 in 3921 so z izrazom „plošče, listi, filmi, folije in trakovi“ mišljene samo plošče, listi, filmi, folije in trakovi (razen tistih iz poglavja 54) in bloki pravilne geometrijske oblike, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko obdelani, nerazrezani ali razrezani v pravokotne oblike (vključno kvadratne), toda nadalje neobdelani (tudi če so z rezanjem postali izdelki za končno uporabo).
11. Tar. št. 3925 obsega samo naslednje izdelke, če niso zajeti pod katero koli tarifno številko podpoglavja II tega poglavja:
(a) rezervoarje, cisterne (vključno septične cisterne), kadi in podobni vsebniki s prostornino nad 300 l;
(b) gradbene elemente, ki se uporabljajo npr. za pode, stene, pregrade, strope ali strehe;
(c) žlebove in pribor zanje;
(d) vrata, okna in njihove okvire ter pragove za vrata;
(e) balkonske, stopniščne in druge ograje, vrata in podobne ovire;
(f) polkna, senčila (tudi žaluzije) in podobne proizvode, njihove dele in pribor;
(g) police velikih dimenzij, ki se lahko zložijo ali se trajno vgradijo, na primer v prodajalnah, delavnicah, skladiščih;
(h) okrasne arhitekturne značilnosti, na primer: žlebasti okraski, kupole in podobno, in
(ij) pribor za trajno vgraditev v vrata ali na vrata, okna, stopnišča, stene ali druge dele zgradbe, npr. gumbi, ročice, kljuke, držala, držala za brisače, stikalne plošče in druge zaščitne plošče.
Opombi k podštevilkam
1. Znotraj katere koli tarifne številke tega poglavja se bodo polimeri (vključno kopolimeri) in kemično modificirani polimeri uvrščali po naslednjih pravilih:
(a) če obstaja podštevilka „drugo“ v isti seriji:
1. označba v podštevilki polimera s predpono „poli“ (na primer polietilen in poliamid-6,6) pomeni, da je monomera ali monomerne enote imenovanega polimera vzetega skupaj več kot 95 mas. % od celotnega polimera;
2. kopolimeri, imenovani v tar. podšt. 390130, 390140, 390320, 390330 in 390430, se uvrščajo pod te podštevilke pod pogojem, da komonomerna enota v imenovanem kopolimeru sodeluje s 95 mas. % ali več v celotnem polimeru;
3. kemično modificirani polimeri se uvrščajo pod podštevilko „drugo“ pod pogojem, da niso kemično modificirani polimeri bolj specifično zajeti v drugi podštevilki;
4. polimeri, ki se ne morejo razvrstiti po zgoraj navedenih pravilih 1, 2 ali 3, se uvrščajo pod podštevilko med preostalimi podštevilkami v seriji, ki obsega polimere tiste monomerne enote, ki prevladuje po masi nad katero koli komonomerno enoto. V ta namen je potrebno monomere v polimeru, ki se uvrščajo pod isto tar. št., vzeti skupaj. Primerjati je treba samo komonomerne enote polimerov iz serije obravnavanih podštevilk;
(b) če ne obstaja podštevilka „drugo“ v isti seriji:
1. polimeri se uvrstijo pod podštevilko polimera monomerne enote, ki prevladuje po masi nad katero koli komonomerno enoto. V ta namen je treba monomere v polimeru, ki se uvrščajo pod isto tar. št., vzeti skupaj. Primerjati je treba samo komonomerne enote polimerov iz obravnavanih serij;
2. kemično modificirani polimeri se uvrščajo pod podštevilko, ki odgovarja nemodificiranemu polimeru.
Polimerne mešanice se uvrščajo pod isto tar. podšt. kot polimeri istih monomernih enot v istem razmerju.
2. Pri tar. podšt. 392043 izraz „mehčalci“ vključuje sekundarne mehčalce.
Dodatna opomba
1. Če so tkani, pleteni ali kvačkani materiali, klobučevina ali netkan tekstil prisotni samo zaradi ojačevanja, se rokavice, palčniki ali rokavice brez prstov, impregnirani, prevlečeni ali prekriti s celularno plastično maso, uvrščajo v poglavje 39, tudi če so:
izdelani iz tkanih, pletenih ali kvačkanih materialov (drugih, kot so tisti iz tar. št. 5903), klobučevine ali netkanih materialov, impregniranih, prevlečenih ali prekritih s celularno plastično maso, ali
izdelani iz neimpregniranih, neprevlečenih ali neprekritih tkanih, pletenih ali kvačkanih materialov, klobučevine ali netkanih materialov in so kasneje impregnirani, prevlečeni ali prekriti s celularno plastično maso.
(Opomba 3(c) k poglavju 56 in opomba 2(a)(5) k poglavju 59.)
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas“?
Blago „plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas“ se uvršča v poglavje 39, oddelek VII harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 39 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 39 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 150 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 39?
Kitajska: 137,1 mrd. $ v letu 2024 (18,9 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 39 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1,9 mrd. $, kar pomeni 43. mesto med izvozniki.