Tarifna številka · Poglavje 39
3901: Polimeri etilena, v primarnih oblikah
Tarifna številka 3901 iz poglavja 39 (plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas) ima 5 tarifnih podštevilk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 5
- 3901.10Polietilen z relativno gostoto pod 0,94Polietilen nizke gostote (LDPE)
- 3901.20Polietilen z relativno gostoto 0,94 ali večPolietilen visoke gostote (HDPE)
- 3901.30Kopolimeri etilen-vinil acetata (EVA)
- 3901.40Etilen-alfa-olefin kopolimeri, z relativno gostoto pod 0,94Kopolimeri etilen-alfa-olefin (LLDPE)
- 3901.90Polimeri etilena, v primarnih oblikah: drugoDrugi polimeri etilena v primarnih oblikah
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 2 mio. $2 mio. $+199 mio. $+1,7 mrd. $+> 4,1 mrd. $
Izvoz: 161
- Združene države Amerike: 16,6 mrd. $
- Saudova Arabija: 11,2 mrd. $
- Južna Koreja: 5,6 mrd. $
- Kanada: 4,4 mrd. $
- Belgija: 4,1 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 4 mrd. $
- Singapur: 3,5 mrd. $
- Nemčija: 3,4 mrd. $
- Nizozemska: 3,3 mrd. $
- Tajska: 3,2 mrd. $
- Kitajska: 2,3 mrd. $
- Katar: 1,9 mrd. $
- Španija: 1,9 mrd. $
- Iran: 1,9 mrd. $
- Malezija: 1,8 mrd. $
- Francija: 1,7 mrd. $
- Italija: 1,1 mrd. $
- Avstrija: 1 mrd. $
- Švedska: 992 mio. $
- Japonska: 957 mio. $
- Kuvajt: 954 mio. $
- Brazilija: 929 mio. $
- Tajvan: 887 mio. $
- Oman: 600 mio. $
- Indija: 597 mio. $
- Rusija: 575 mio. $
- Češka: 568 mio. $
- Združeno kraljestvo: 543 mio. $
- Mehika: 524 mio. $
- Madžarska: 425 mio. $
- Poljska: 398 mio. $
- Egipt: 375 mio. $
- Finska: 375 mio. $
- Turčija: 339 mio. $
- Argentina: 326 mio. $
- Portugalska: 310 mio. $
- Vietnam: 294 mio. $
- Izrael: 268 mio. $
- Indonezija: 203 mio. $
- Uzbekistan: 199 mio. $
- Norveška: 184 mio. $
- Južnoafriška republika: 176 mio. $
- Slovaška: 174 mio. $
- Azerbajdžan: 130 mio. $
- Srbija: 115 mio. $
- Filipini: 114 mio. $
- Danska: 88 mio. $
- Švica: 85 mio. $
- Luksemburg: 71 mio. $
- Litva: 70 mio. $
- Slovenija: 63 mio. $
- Bolgarija: 60 mio. $
- Grčija: 51 mio. $
- Jordanija: 49 mio. $
- Irska: 39 mio. $
- Avstralija: 36 mio. $
- Romunija: 35 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 31 mio. $
- Latvija: 30 mio. $
- Kolumbija: 29 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 40 mio. $40 mio. $+294 mio. $+880 mio. $+> 2,8 mrd. $
Uvoz: 212
- Kitajska: 18 mrd. $
- Združene države Amerike: 4,2 mrd. $
- Indija: 3,7 mrd. $
- Nemčija: 3,5 mrd. $
- Vietnam: 3,2 mrd. $
- Italija: 2,8 mrd. $
- Turčija: 2,8 mrd. $
- Belgija: 2,7 mrd. $
- Mehika: 2,6 mrd. $
- Brazilija: 2,4 mrd. $
- Španija: 1,9 mrd. $
- Poljska: 1,9 mrd. $
- Indonezija: 1,8 mrd. $
- Francija: 1,8 mrd. $
- Malezija: 1,7 mrd. $
- Singapur: 1,6 mrd. $
- Kanada: 1,5 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 1,4 mrd. $
- Egipt: 1,2 mrd. $
- Nizozemska: 1,2 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 925 mio. $
- Japonska: 880 mio. $
- Tajska: 826 mio. $
- Pakistan: 728 mio. $
- Tajvan: 699 mio. $
- Švedska: 672 mio. $
- Alžirija: 667 mio. $
- Kolumbija: 613 mio. $
- Rusija: 582 mio. $
- Grčija: 549 mio. $
- Izrael: 540 mio. $
- Češka: 536 mio. $
- Avstralija: 515 mio. $
- Južna Koreja: 515 mio. $
- Bangladeš: 490 mio. $
- Nigerija: 476 mio. $
- Saudova Arabija: 474 mio. $
- Južnoafriška republika: 470 mio. $
- Peru: 465 mio. $
- Romunija: 462 mio. $
- Portugalska: 446 mio. $
- Maroko: 439 mio. $
- Argentina: 425 mio. $
- Čile: 410 mio. $
- Avstrija: 405 mio. $
- Ukrajina: 397 mio. $
- Madžarska: 380 mio. $
- Finska: 376 mio. $
- Filipini: 366 mio. $
- Gvatemala: 319 mio. $
- Jordanija: 314 mio. $
- Danska: 300 mio. $
- Švica: 294 mio. $
- Kenija: 258 mio. $
- Kazahstan: 255 mio. $
- Ekvador: 242 mio. $
- Slonokoščena obala: 237 mio. $
- Gana: 229 mio. $
- Srbija: 226 mio. $
- Tanzanija: 220 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 16,6 mrd. $ | 19,2 % | |
| 2 | 11,2 mrd. $ | 13 % | |
| 3 | 5,6 mrd. $ | 6,5 % | |
| 4 | 4,4 mrd. $ | 5,1 % | |
| 5 | 4,1 mrd. $ | 4,8 % | |
| 6 | 4 mrd. $ | 4,6 % | |
| 7 | 3,5 mrd. $ | 4,1 % | |
| 8 | 3,4 mrd. $ | 3,9 % | |
| 9 | 3,3 mrd. $ | 3,8 % | |
| 10 | 3,2 mrd. $ | 3,7 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 18 mrd. $ | 20,9 % | |
| 2 | 4,2 mrd. $ | 4,8 % | |
| 3 | 3,7 mrd. $ | 4,3 % | |
| 4 | 3,5 mrd. $ | 4 % | |
| 5 | 3,2 mrd. $ | 3,7 % | |
| 6 | 2,8 mrd. $ | 3,2 % | |
| 7 | 2,8 mrd. $ | 3,2 % | |
| 8 | 2,7 mrd. $ | 3,2 % | |
| 9 | 2,6 mrd. $ | 3 % | |
| 10 | 2,4 mrd. $ | 2,8 % |
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
-
CELEX 32026R1395 · Vir: eur-lex.europa.eu
-
FR Doc. 2026-11158 · 91 FR 33854 · Vir: federalregister.gov
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni številki 3901 8 oznak; carina za tretje države: 0 %–6,5 %. Brez carine: 2 od njih.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 3901 razdeli na 14 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–50 % (povprečje 11,8 %). Brez carine: 2 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v tarifni številki 3901 10 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–6,5 %. Brez carine: 2 od njih.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 3901 razdeli na 31 oznak; carina za tretje države: 0 %–6 % (povprečje 4,6 %). Brez carine: 7 od njih.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 3901 9 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 3901 razdeli na 9 oznak; uvozna carina (IGI): 0 %–5 % (povprečje 4,4 %). Brez carine: 1 od njih.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 3901 15 oznak; stopnja TEC: 0 %–20 %. Brez carine: 5 od njih.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 3901 razdeli na 17 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–12,6 % (povprečje 5,8 %). Brez carine: 5 od njih.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 3901 6 oznak; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 3901 razdeli na 9 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 0,6 %). Brez carine: 8 od njih.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 3901 20 oznak; uporabljena stopnja: 0 %–6,5 %. Brez carine: 9 od njih.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 3901 razdeli na 8 oznak; stopnja iz stolpca 1: 2,5 %.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 3901 5 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) blago v tarifni številki 3901 razdeli na 5 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) ima v tarifni številki 3901 7 oznak; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa blago v tarifni številki 3901 razdeli na 8 oznak; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) ima v tarifni številki 3901 5 oznak; uvozna carina: 5 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 3901 je leta 2024 znašala 86,2 mrd. $, kar je 1,9 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Združene države Amerike (19,2 % svetovnega izvoza), sledi Saudova Arabija.
Največji uvoznik: Kitajska (18 mrd. $).
Slovenija je med izvozniki na 51. mestu z vrednostjo 63 mio. $ (skupaj 161 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 71. mestu z vrednostjo 150 mio. $.
Opombe
Opombe
1. Z izrazom „plastične mase“ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva.
Z izrazom „plastične mase“ je v vsej nomenklaturi mišljen tudi vulkanfiber. Z izrazom „plastične mase“ pa niso mišljeni tekstilni materiali iz oddelka XI.
2. V to poglavje ne spadajo:
(c) izolirane kemično določene organske spojine (poglavje 29);
(d) heparin in njegove soli (tar. št. 3001);
(e) raztopine (razen kolodijev) katerega koli proizvoda iz tar. št. 3901 do 3913 v hlapljivih organskih topilih, če vsebnost topila v raztopini presega 50 mas. % (tar. št. 3208); tiskarske folije iz tar. št. 3212;
(f) organska površinsko aktivna sredstva in preparati iz tar. št. 3402;
(g) staljene smole ali smolni estri (tar. št. 3806);
(h) pripravljeni dodatki za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kakor mineralna olja (tar. št. 3811);
(ij) pripravljene hidravlične tekočine na osnovi poliglikolov, silikonov ali drugih polimerov iz poglavja 39 (tar. št. 3819);
(k) diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi iz plastičnih mas (tar. št. 3822);
(l) sintetični kavčuk, opredeljen v poglavju 40 ali proizvodi iz sintetičnega kavčuka;
(m) sedlarski ali jermenarski izdelki (tar. št. 4201) ali potovalni kovčki, kovčki, ročne torbe ali druga embalaža iz tar. št. 4202;
(n) pletarski izdelki, košarski izdelki ali drugi izdelki iz poglavja 46;
(o) tapete iz tar. št. 4814;
(p) blago iz oddelka XI (tekstil in tekstilni proizvodi);
(q) izdelki in deli iz oddelka XII (npr. obutev, pokrivala, dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači ali njihovi deli);
(r) imitacije nakita iz tar. št. 7117;
(s) izdelki iz oddelka XVI (stroji ter mehanske ali električne naprave);
(t) deli zrakoplovov ali vozil iz oddelka XVII;
(u) izdelki iz poglavja 90 (npr. optični elementi, okviri za očala, risalni instrumenti);
(v) izdelki iz poglavja 91 (npr. ročne ure ali ohišja za ročne ure);
(w) izdelki iz poglavja 92 (npr. glasbila in njihovi deli);
(x) izdelki iz poglavja 94 (npr. pohištvo, svetilke in druga svetila, svetlobni znaki, montažne zgradbe);
(y) izdelki iz poglavja 95 (npr. igrače, rekviziti za zabavo in šport); ali
(z) izdelki iz poglavja 96 (npr. ščetke, gumbi, zadrge, glavniki, ustniki ali cevke za pipe, ustniki za cigarete in podobno, deli termovk in podobno, peresa, patentni svinčniki, eno-, dvo-, in trinožna stojala in podobni izdelki).
3. Tar. št. 3901 do 3911 obsegajo samo naslednje blago, ki je proizvedeno s kemično sintezo in se uvršča v naslednje skupine:
(a) tekoče sintetične poliolefine, pri katerih pri 300 °C destilira manj kot 60 vol. % po pretvorbi na 1013 milibarov, kadar se uporabi metoda destilacije pri znižanem tlaku (tar. št. 3901 in 3902);
(b) smole, ki niso visoko polimerizirane, vrsta kumaron-inden smole (tar. št. 3911);
(c) druge sintetične polimere, s povprečjem najmanj pet monomernih enot;
(d) silikone (tar. št. 3910);
(e) rezole (tar. št. 3909) in druge predpolimere.
4. Z izrazom „kopolimeri“ so mišljeni vsi polimeri, v katerih ni posameznega monomera, ki sestavlja 95 mas. % ali več celotne vsebnosti polimera.
Če ni določeno drugače, se po tem poglavju kopolimeri (vključno s kopolikondenzati, proizvodi kopoliadicije, blok kopolimeri in cepljenimi (graft) kopolimeri) in polimerne mešanice uvrščajo pod tarifne številke, ki obsegajo polimere tega komonomera, ki prevladuje po masi nad vsakim drugim posameznim komonomerom. Po tej opombi je treba šteti komonomere, katerih polimeri se uvrščajo pod isto tarifno številko, kot da sestavljajo posamezni komonomer.
Če posamezni komonomer ne prevladuje po masi, se kopolimeri in polimerne mešanice glede na primer uvrščajo pod zadnjo po vrsti izmed tistih tarifnih številk, ki jih je treba enako upoštevati.
5. Kemično modificirani polimeri, pri katerih so opravljene spremembe s kemično reakcijo samo z dodatki h glavni polimerni verigi, se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko nemodificiranega polimera. Ta določba se ne uporablja za cepljene (graft) kopolimere.
6. Pod tar. št. 3901 do 3914 so z izrazom „primarne oblike“ mišljene samo naslednje oblike:
(a) tekočine in paste, vključno disperzije (emulzije in suspenzije) in raztopine;
(b) bloki nepravilne oblike, grude, prah (vključno prah za oblikovanje), zrna, luske in podobne oblike.
7. Tar. št. 3915 ne obsega odpadkov, ostružkov in ostankov posameznih termoplastičnih materialov, predelanih v primarne oblike (tar. št. 3901 do 3914).
8. Pri tar. št. 3917 so z izrazom „cevi in gibke cevi“ mišljeni votli proizvodi, ne glede na to, ali so polizdelki ali končni proizvodi, ki se običajno uporabljajo za transport ali razdeljevanje plinov ali tekočin (npr. rebraste cevi za zalivanje, perforirane cevi). Ta izraz obsega tudi čreva za klobasne izdelke in druge sploščene cevi. Vendar se, razen slednjih, cevi, ki nimajo notranjega prečnega prereza okrogle, ovalne ali pravokotne oblike (pri čemer daljša stranica ne sme presegati 1,5-kratne dolžine krajše stranice) ali v obliki pravilnega mnogokotnika, ne štejejo za cevi in gibke cevi, ampak za profilne oblike.
9. Pri tar. št. 3918 so z izrazom „plastične tapete za stene ali strope“ mišljeni proizvodi v zvitkih, širokih najmanj 45 cm, primerni za dekoracijo sten ali stropov, ki so sestavljeni iz plastične mase, trajno pritrjene na podlago iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, če je plast plastične mase (na sprednji strani) šagrinirana – zrnate površine, reliefno okrašena, površinsko pobarvana, s tiskanimi vzorci ali drugače okrašena.
10. Pod tar. št. 3920 in 3921 so z izrazom „plošče, listi, filmi, folije in trakovi“ mišljene samo plošče, listi, filmi, folije in trakovi (razen tistih iz poglavja 54) in bloki pravilne geometrijske oblike, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko obdelani, nerazrezani ali razrezani v pravokotne oblike (vključno kvadratne), toda nadalje neobdelani (tudi če so z rezanjem postali izdelki za končno uporabo).
11. Tar. št. 3925 obsega samo naslednje izdelke, če niso zajeti pod katero koli tarifno številko podpoglavja II tega poglavja:
(a) rezervoarje, cisterne (vključno septične cisterne), kadi in podobni vsebniki s prostornino nad 300 l;
(b) gradbene elemente, ki se uporabljajo npr. za pode, stene, pregrade, strope ali strehe;
(c) žlebove in pribor zanje;
(d) vrata, okna in njihove okvire ter pragove za vrata;
(e) balkonske, stopniščne in druge ograje, vrata in podobne ovire;
(f) polkna, senčila (tudi žaluzije) in podobne proizvode, njihove dele in pribor;
(g) police velikih dimenzij, ki se lahko zložijo ali se trajno vgradijo, na primer v prodajalnah, delavnicah, skladiščih;
(h) okrasne arhitekturne značilnosti, na primer: žlebasti okraski, kupole in podobno, in
(ij) pribor za trajno vgraditev v vrata ali na vrata, okna, stopnišča, stene ali druge dele zgradbe, npr. gumbi, ročice, kljuke, držala, držala za brisače, stikalne plošče in druge zaščitne plošče.
Opombi k podštevilkam
1. Znotraj katere koli tarifne številke tega poglavja se bodo polimeri (vključno kopolimeri) in kemično modificirani polimeri uvrščali po naslednjih pravilih:
(a) če obstaja podštevilka „drugo“ v isti seriji:
1. označba v podštevilki polimera s predpono „poli“ (na primer polietilen in poliamid-6,6) pomeni, da je monomera ali monomerne enote imenovanega polimera vzetega skupaj več kot 95 mas. % od celotnega polimera;
2. kopolimeri, imenovani v tar. podšt. 390130, 390140, 390320, 390330 in 390430, se uvrščajo pod te podštevilke pod pogojem, da komonomerna enota v imenovanem kopolimeru sodeluje s 95 mas. % ali več v celotnem polimeru;
3. kemično modificirani polimeri se uvrščajo pod podštevilko „drugo“ pod pogojem, da niso kemično modificirani polimeri bolj specifično zajeti v drugi podštevilki;
4. polimeri, ki se ne morejo razvrstiti po zgoraj navedenih pravilih 1, 2 ali 3, se uvrščajo pod podštevilko med preostalimi podštevilkami v seriji, ki obsega polimere tiste monomerne enote, ki prevladuje po masi nad katero koli komonomerno enoto. V ta namen je potrebno monomere v polimeru, ki se uvrščajo pod isto tar. št., vzeti skupaj. Primerjati je treba samo komonomerne enote polimerov iz serije obravnavanih podštevilk;
(b) če ne obstaja podštevilka „drugo“ v isti seriji:
1. polimeri se uvrstijo pod podštevilko polimera monomerne enote, ki prevladuje po masi nad katero koli komonomerno enoto. V ta namen je treba monomere v polimeru, ki se uvrščajo pod isto tar. št., vzeti skupaj. Primerjati je treba samo komonomerne enote polimerov iz obravnavanih serij;
2. kemično modificirani polimeri se uvrščajo pod podštevilko, ki odgovarja nemodificiranemu polimeru.
Polimerne mešanice se uvrščajo pod isto tar. podšt. kot polimeri istih monomernih enot v istem razmerju.
2. Pri tar. podšt. 392043 izraz „mehčalci“ vključuje sekundarne mehčalce.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „polimeri etilena, v primarnih oblikah“?
Blago „polimeri etilena, v primarnih oblikah“ se uvršča v tarifno številko 3901 (v poglavju 39), oddelek VII harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 3901 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 3901 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 50 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 3901?
Združene države Amerike: 16,6 mrd. $ v letu 2024 (19,2 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 3901 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 63 mio. $, kar pomeni 51. mesto med izvozniki.