Tarifna številka · Poglavje 39
3910: Silikoni, v primarnih oblikah
Tarifna številka 3910 se na šestih mestih ne deli naprej: v celoti ustreza tarifni podštevilki 3910.00 v poglavju 39 (plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 1
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 327,6 tis. $327,6 tis. $+6,3 mio. $+87 mio. $+> 412,3 mio. $
Izvoz: 144
- Nemčija: 1,7 mrd. $
- Kitajska: 1,5 mrd. $
- Združene države Amerike: 1,4 mrd. $
- Japonska: 866,4 mio. $
- Belgija: 412,3 mio. $
- Francija: 385,4 mio. $
- Združeno kraljestvo: 356,4 mio. $
- Južna Koreja: 299,3 mio. $
- Nizozemska: 278,6 mio. $
- Tajska: 259,3 mio. $
- Italija: 159,9 mio. $
- Kanada: 131,9 mio. $
- Španija: 92,4 mio. $
- Tajvan: 87 mio. $
- Indija: 84,4 mio. $
- Češka: 50 mio. $
- Turčija: 48 mio. $
- Brazilija: 43,6 mio. $
- Singapur: 42,9 mio. $
- Malezija: 26,7 mio. $
- Švedska: 26,2 mio. $
- Vietnam: 24,1 mio. $
- Poljska: 22 mio. $
- Švica: 16,2 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 14,7 mio. $
- Avstrija: 13,3 mio. $
- Indonezija: 12,5 mio. $
- Madžarska: 10,2 mio. $
- Rusija: 9,3 mio. $
- Irska: 9 mio. $
- Portugalska: 8,3 mio. $
- Danska: 8,2 mio. $
- Slovenija: 7,9 mio. $
- Romunija: 7,8 mio. $
- Mehika: 6,3 mio. $
- Južnoafriška republika: 4,4 mio. $
- Bolgarija: 4,2 mio. $
- Izrael: 4 mio. $
- Avstralija: 3,8 mio. $
- Združeni arabski emirati: 3,3 mio. $
- Kolumbija: 3 mio. $
- Armenija: 2,8 mio. $
- Finska: 2,3 mio. $
- Kostarika: 2,1 mio. $
- Litva: 2 mio. $
- Latvija: 1,6 mio. $
- Norveška: 1,6 mio. $
- Hrvaška: 1,6 mio. $
- Saudova Arabija: 1,6 mio. $
- Paragvaj: 1,5 mio. $
- Argentina: 1,4 mio. $
- Luksemburg: 1,2 mio. $
- Slovaška: 1,2 mio. $
- Grčija: 1,1 mio. $
- Estonija: 988,6 tis. $
- Srbija: 950,8 tis. $
- Gvatemala: 870,1 tis. $
- Egipt: 706,7 tis. $
- Peru: 682,5 tis. $
- Nova Zelandija: 674,4 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 1,3 mio. $1,3 mio. $+12,2 mio. $+118,9 mio. $+> 363,9 mio. $
Uvoz: 215
- Kitajska: 835,7 mio. $
- Združene države Amerike: 706,9 mio. $
- Južna Koreja: 515,4 mio. $
- Nemčija: 451,4 mio. $
- Nizozemska: 385,5 mio. $
- Italija: 377,1 mio. $
- Indija: 363,9 mio. $
- Belgija: 336,7 mio. $
- Mehika: 334,7 mio. $
- Francija: 273,3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 256,5 mio. $
- Vietnam: 247,5 mio. $
- Brazilija: 218,5 mio. $
- Turčija: 195,1 mio. $
- Japonska: 182,1 mio. $
- Malezija: 171,9 mio. $
- Španija: 170,2 mio. $
- Tajska: 165,7 mio. $
- Kanada: 153 mio. $
- Tajvan: 132,1 mio. $
- Poljska: 119,3 mio. $
- Indonezija: 118,9 mio. $
- Avstrija: 111,1 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 104,8 mio. $
- Rusija: 96,7 mio. $
- Singapur: 88,3 mio. $
- Romunija: 72,9 mio. $
- Češka: 71,3 mio. $
- Združeni arabski emirati: 71 mio. $
- Madžarska: 62,1 mio. $
- Filipini: 61 mio. $
- Švedska: 60,4 mio. $
- Švica: 60,3 mio. $
- Kolumbija: 52,4 mio. $
- Irska: 51 mio. $
- Portugalska: 49,8 mio. $
- Finska: 45 mio. $
- Pakistan: 44,2 mio. $
- Saudova Arabija: 40,4 mio. $
- Bangladeš: 36,2 mio. $
- Avstralija: 35,8 mio. $
- Egipt: 33,4 mio. $
- Izrael: 33,3 mio. $
- Argentina: 29,8 mio. $
- Slovenija: 25,7 mio. $
- Južnoafriška republika: 24,2 mio. $
- Norveška: 22,1 mio. $
- Kostarika: 19,3 mio. $
- Peru: 19 mio. $
- Čile: 17,1 mio. $
- Iran: 13,7 mio. $
- Alžirija: 13,1 mio. $
- Grčija: 12,7 mio. $
- Tunizija: 12,2 mio. $
- Luksemburg: 12 mio. $
- Šrilanka: 12 mio. $
- Slovaška: 11,6 mio. $
- Ekvador: 11,3 mio. $
- Danska: 10,8 mio. $
- Dominikanska republika: 10,2 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 1,7 mrd. $ | 20,1 % | |
| 2 | 1,5 mrd. $ | 18 % | |
| 3 | 1,4 mrd. $ | 16,2 % | |
| 4 | 866,4 mio. $ | 10,2 % | |
| 5 | 412,3 mio. $ | 4,9 % | |
| 6 | 385,4 mio. $ | 4,5 % | |
| 7 | 356,4 mio. $ | 4,2 % | |
| 8 | 299,3 mio. $ | 3,5 % | |
| 9 | 278,6 mio. $ | 3,3 % | |
| 10 | 259,3 mio. $ | 3,1 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 835,7 mio. $ | 9,8 % | |
| 2 | 706,9 mio. $ | 8,3 % | |
| 3 | 515,4 mio. $ | 6,1 % | |
| 4 | 451,4 mio. $ | 5,3 % | |
| 5 | 385,5 mio. $ | 4,5 % | |
| 6 | 377,1 mio. $ | 4,4 % | |
| 7 | 363,9 mio. $ | 4,3 % | |
| 8 | 336,7 mio. $ | 4 % | |
| 9 | 334,7 mio. $ | 3,9 % | |
| 10 | 273,3 mio. $ | 3,2 % |
Kombinirana nomenklatura EU blaga v tarifni številki 3910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina za tretje države: 6,5 %.
Turška carinska tarifa blago v tarifni številki 3910 razdeli na 3 oznake; zakonska stopnja (zakon 474): 6,5 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blaga v tarifni številki 3910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; splošna carinska stopnja (General): 3 %.
Carinska tarifa Združenega kraljestva blago v tarifni številki 3910 razdeli na 12 oznak; carina za tretje države: 6 %.
Kanadska carinska tarifa ima v tarifni številki 3910 2 oznaki; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) blago v tarifni številki 3910 razdeli na 6 oznak; uvozna carina (IGI): 0 %–6 % (povprečje 1,8 %). Brez carine: 4 od njih.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) ima v tarifni številki 3910 8 oznak; stopnja TEC: 0 %–12,6 %. Brez carine: 3 od njih.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) blago v tarifni številki 3910 razdeli na 8 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–12,6 % (povprečje 7,9 %). Brez carine: 3 od njih.
Perujska carinska tarifa ima v tarifni številki 3910 2 oznaki; carina ad valorem: brez carine.
Novozelandska carinska tarifa blago v tarifni številki 3910 razdeli na 4 oznake; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 % (povprečje 3,8 %). Brez carine: 1 od njih.
Japonska carinska tarifa ima v tarifni številki 3910 2 oznaki; uporabljena stopnja: 3,9 %.
Tajvanska carinska tarifa blago v tarifni številki 3910 razdeli na 5 oznak; stopnja iz stolpca 1: 1,2 %–4 % (povprečje 2,8 %).
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu ima v tarifni številki 3910 3 oznake; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 3910 eno samo oznako; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blaga v tarifni številki 3910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 3910 eno samo oznako; carina MFN: brez carine.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blaga v tarifni številki 3910 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; uvozna carina: 5 %.
Svetovna trgovina z blagom tarifne številke 3910 je leta 2024 znašala 8,5 mrd. $, kar je 1,2 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Nemčija (20,1 % svetovnega izvoza), sledi Kitajska.
Največji uvoznik: Kitajska (835,7 mio. $).
Slovenija je med izvozniki na 33. mestu z vrednostjo 7,9 mio. $ (skupaj 144 držav izvoznic).
Slovenija je med uvozniki na 45. mestu z vrednostjo 25,7 mio. $.
Opombe
Opombe
1. Z izrazom „plastične mase“ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva.
Z izrazom „plastične mase“ je v vsej nomenklaturi mišljen tudi vulkanfiber. Z izrazom „plastične mase“ pa niso mišljeni tekstilni materiali iz oddelka XI.
2. V to poglavje ne spadajo:
(c) izolirane kemično določene organske spojine (poglavje 29);
(d) heparin in njegove soli (tar. št. 3001);
(e) raztopine (razen kolodijev) katerega koli proizvoda iz tar. št. 3901 do 3913 v hlapljivih organskih topilih, če vsebnost topila v raztopini presega 50 mas. % (tar. št. 3208); tiskarske folije iz tar. št. 3212;
(f) organska površinsko aktivna sredstva in preparati iz tar. št. 3402;
(g) staljene smole ali smolni estri (tar. št. 3806);
(h) pripravljeni dodatki za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kakor mineralna olja (tar. št. 3811);
(ij) pripravljene hidravlične tekočine na osnovi poliglikolov, silikonov ali drugih polimerov iz poglavja 39 (tar. št. 3819);
(k) diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi iz plastičnih mas (tar. št. 3822);
(l) sintetični kavčuk, opredeljen v poglavju 40 ali proizvodi iz sintetičnega kavčuka;
(m) sedlarski ali jermenarski izdelki (tar. št. 4201) ali potovalni kovčki, kovčki, ročne torbe ali druga embalaža iz tar. št. 4202;
(n) pletarski izdelki, košarski izdelki ali drugi izdelki iz poglavja 46;
(o) tapete iz tar. št. 4814;
(p) blago iz oddelka XI (tekstil in tekstilni proizvodi);
(q) izdelki in deli iz oddelka XII (npr. obutev, pokrivala, dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači ali njihovi deli);
(r) imitacije nakita iz tar. št. 7117;
(s) izdelki iz oddelka XVI (stroji ter mehanske ali električne naprave);
(t) deli zrakoplovov ali vozil iz oddelka XVII;
(u) izdelki iz poglavja 90 (npr. optični elementi, okviri za očala, risalni instrumenti);
(v) izdelki iz poglavja 91 (npr. ročne ure ali ohišja za ročne ure);
(w) izdelki iz poglavja 92 (npr. glasbila in njihovi deli);
(x) izdelki iz poglavja 94 (npr. pohištvo, svetilke in druga svetila, svetlobni znaki, montažne zgradbe);
(y) izdelki iz poglavja 95 (npr. igrače, rekviziti za zabavo in šport); ali
(z) izdelki iz poglavja 96 (npr. ščetke, gumbi, zadrge, glavniki, ustniki ali cevke za pipe, ustniki za cigarete in podobno, deli termovk in podobno, peresa, patentni svinčniki, eno-, dvo-, in trinožna stojala in podobni izdelki).
3. Tar. št. 3901 do 3911 obsegajo samo naslednje blago, ki je proizvedeno s kemično sintezo in se uvršča v naslednje skupine:
(a) tekoče sintetične poliolefine, pri katerih pri 300 °C destilira manj kot 60 vol. % po pretvorbi na 1013 milibarov, kadar se uporabi metoda destilacije pri znižanem tlaku (tar. št. 3901 in 3902);
(b) smole, ki niso visoko polimerizirane, vrsta kumaron-inden smole (tar. št. 3911);
(c) druge sintetične polimere, s povprečjem najmanj pet monomernih enot;
(d) silikone (tar. št. 3910);
(e) rezole (tar. št. 3909) in druge predpolimere.
4. Z izrazom „kopolimeri“ so mišljeni vsi polimeri, v katerih ni posameznega monomera, ki sestavlja 95 mas. % ali več celotne vsebnosti polimera.
Če ni določeno drugače, se po tem poglavju kopolimeri (vključno s kopolikondenzati, proizvodi kopoliadicije, blok kopolimeri in cepljenimi (graft) kopolimeri) in polimerne mešanice uvrščajo pod tarifne številke, ki obsegajo polimere tega komonomera, ki prevladuje po masi nad vsakim drugim posameznim komonomerom. Po tej opombi je treba šteti komonomere, katerih polimeri se uvrščajo pod isto tarifno številko, kot da sestavljajo posamezni komonomer.
Če posamezni komonomer ne prevladuje po masi, se kopolimeri in polimerne mešanice glede na primer uvrščajo pod zadnjo po vrsti izmed tistih tarifnih številk, ki jih je treba enako upoštevati.
5. Kemično modificirani polimeri, pri katerih so opravljene spremembe s kemično reakcijo samo z dodatki h glavni polimerni verigi, se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko nemodificiranega polimera. Ta določba se ne uporablja za cepljene (graft) kopolimere.
6. Pod tar. št. 3901 do 3914 so z izrazom „primarne oblike“ mišljene samo naslednje oblike:
(a) tekočine in paste, vključno disperzije (emulzije in suspenzije) in raztopine;
(b) bloki nepravilne oblike, grude, prah (vključno prah za oblikovanje), zrna, luske in podobne oblike.
7. Tar. št. 3915 ne obsega odpadkov, ostružkov in ostankov posameznih termoplastičnih materialov, predelanih v primarne oblike (tar. št. 3901 do 3914).
8. Pri tar. št. 3917 so z izrazom „cevi in gibke cevi“ mišljeni votli proizvodi, ne glede na to, ali so polizdelki ali končni proizvodi, ki se običajno uporabljajo za transport ali razdeljevanje plinov ali tekočin (npr. rebraste cevi za zalivanje, perforirane cevi). Ta izraz obsega tudi čreva za klobasne izdelke in druge sploščene cevi. Vendar se, razen slednjih, cevi, ki nimajo notranjega prečnega prereza okrogle, ovalne ali pravokotne oblike (pri čemer daljša stranica ne sme presegati 1,5-kratne dolžine krajše stranice) ali v obliki pravilnega mnogokotnika, ne štejejo za cevi in gibke cevi, ampak za profilne oblike.
9. Pri tar. št. 3918 so z izrazom „plastične tapete za stene ali strope“ mišljeni proizvodi v zvitkih, širokih najmanj 45 cm, primerni za dekoracijo sten ali stropov, ki so sestavljeni iz plastične mase, trajno pritrjene na podlago iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, če je plast plastične mase (na sprednji strani) šagrinirana – zrnate površine, reliefno okrašena, površinsko pobarvana, s tiskanimi vzorci ali drugače okrašena.
10. Pod tar. št. 3920 in 3921 so z izrazom „plošče, listi, filmi, folije in trakovi“ mišljene samo plošče, listi, filmi, folije in trakovi (razen tistih iz poglavja 54) in bloki pravilne geometrijske oblike, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko obdelani, nerazrezani ali razrezani v pravokotne oblike (vključno kvadratne), toda nadalje neobdelani (tudi če so z rezanjem postali izdelki za končno uporabo).
11. Tar. št. 3925 obsega samo naslednje izdelke, če niso zajeti pod katero koli tarifno številko podpoglavja II tega poglavja:
(a) rezervoarje, cisterne (vključno septične cisterne), kadi in podobni vsebniki s prostornino nad 300 l;
(b) gradbene elemente, ki se uporabljajo npr. za pode, stene, pregrade, strope ali strehe;
(c) žlebove in pribor zanje;
(d) vrata, okna in njihove okvire ter pragove za vrata;
(e) balkonske, stopniščne in druge ograje, vrata in podobne ovire;
(f) polkna, senčila (tudi žaluzije) in podobne proizvode, njihove dele in pribor;
(g) police velikih dimenzij, ki se lahko zložijo ali se trajno vgradijo, na primer v prodajalnah, delavnicah, skladiščih;
(h) okrasne arhitekturne značilnosti, na primer: žlebasti okraski, kupole in podobno, in
(ij) pribor za trajno vgraditev v vrata ali na vrata, okna, stopnišča, stene ali druge dele zgradbe, npr. gumbi, ročice, kljuke, držala, držala za brisače, stikalne plošče in druge zaščitne plošče.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „silikoni, v primarnih oblikah“?
Blago „silikoni, v primarnih oblikah“ se uvršča v tarifno številko 3910 (v poglavju 39), oddelek VII harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 3910 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 6,5 %. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 3910 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 6,5 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 3910?
Nemčija: 1,7 mrd. $ v letu 2024 (20,1 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 3910 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 7,9 mio. $, kar pomeni 33. mesto med izvozniki.