Tarifna podštevilka · Poglavje 48 · Tarifna številka 4810

4810.22

4810.22: papir majhne mase, premazan

Lahki premazani papir (LWC)

Tarifna podštevilka HS 4810.22 – lahki premazani papir (LWC) – spada v tarifno številko 4810 v poglavju 48.

Koliko boste plačali

Uvoz: EU

Carina Brez carine standardna stopnja odvisno od države porekla
Dodatne dajatve in pristojbine 5 dodatnih ukrepov Uvozni pogoji: 3
DDV splošna stopnja države članice uvoza, od 17 % do 27 %
Izračun carineIzračunaj carino in davke →

Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU

Oznake – EU →
  1. 4810 22 00 papir majhne mase, premazan Brez carine—

Dodatne dajatve in uvozni pogoji

Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.

Dodatne dajatve in pristojbine 6

  • Protidampinška dajatevDokončna protidampinška dajatev 27,1 %
    Samo za
    4810 22 00 20 With a weight of 70 g/m² or more but not exceeding 400 g/m² and brightness of more than 84 (measured according to ISO 2470-1), excluding multi-ply paper, multi-ply paperboard, kraft paper, kraft paperboard and rolls suitable for use in web-fed presses
    Velja za države porekla
    Kitajska
    Pravni akt
    Regulation 1648/23
    Stopnje za imenovane izvoznike (2)
    PodjetjeStopnja
    Gold East Paper (Jiangsu) Co., Ltd, Zhenjiang City, Jiangsu Province, CN; Gold Huasheng Paper (Suzhou Industrial Park) Co., Ltd, Suzhou City, Jiangsu Province, CN B0018 %
    Shangdong Chenming Paper Holdings Limited, Shouguang City, Shandong Province, PRC; Shouguang Chenming Art Paper Co., Ltd, Shouguang City, Shandong Province, PRC B01335,1 %
  • Izravnalna dajatevDokončna izravnalna dajatev 12 %
    Samo za
    4810 22 00 20 With a weight of 70 g/m² or more but not exceeding 400 g/m² and brightness of more than 84 (measured according to ISO 2470-1), excluding multi-ply paper, multi-ply paperboard, kraft paper, kraft paperboard and rolls suitable for use in web-fed presses
    Velja za države porekla
    Kitajska
    Pravni akt
    Regulation 1647/23
    Stopnje za imenovane izvoznike (2)
    PodjetjeStopnja
    Gold East Paper (Jiangsu) Co., Ltd, Zhenjiang City, Jiangsu Province, CN; Gold Huasheng Paper (Suzhou Industrial Park) Co., Ltd, Suzhou City, Jiangsu Province, CN B00112 %
    Shangdong Chenming Paper Holdings Limited, Shouguang City, Shandong Province, PRC; Shouguang Chenming Art Paper Co., Ltd, Shouguang City, Shandong Province, PRC B0134 %
  • Opustitev dajatevZačasna opustitev – blago za nekatere vrste ladij, čolnov in drugih plovil ter za vrtalne ali proizvodne ploščadi Brez carine
    Samo za
    4810 22 00 80 Other
    Velja za države porekla
    vse države
    Pravni akt
    Regulation 2658/87
    Dokumenti
    • C990 Dovoljenje za posebno uporabo za ladje in ploščadi (stolpec 8c, Priloga A Delegirane uredbe (EU) 2015/2446)
  • Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
    Velja za države porekla
    vse države
    Velja
    do 31. oktober 2026
    Pravni akt
    Regulation 0382/26
  • Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
    Velja za države porekla
    vse države
    Velja
    od 1. november 2026
    Pravni akt
    Regulation 0382/26
    Dokumenti
    • C127 Identifikator izdelka trgovca
    • C128 Nestandardizirani identifikator izdelka proizvajalca
    • C129 Standardizirani identifikator izdelka proizvajalca
    • Y081 Za deklarirani izdelek ni standardiziranega identifikatorja izdelka proizvajalca
  • Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
    Velja za države porekla
    vse države
    Velja
    od 1. november 2026
    Pravni akt
    Regulation 2108/26
    Dokumenti
    • Y126 Goods sold in distance sales

Uvozni pogoji 4

  • Uvozni nadzorNadzor nad uvozom lesa in lesnih proizvodov, za katere velja shema izdajanja dovoljenj FLEGT
    Velja za države porekla
    Indonezija
    Pravni akt
    Decision 0284/14
    Dokumenti
    • C690 Dovoljenje FLEGT za uvoz lesa
    • C631 Uradni dopis, ki potrjuje uporabo nelesenih ali recikliranih materialov za izdelke iz papirja, ki ga je izdalo ministrstvo za industrijo v državi partnerici prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, katere poreklo imajo izdelki
    • Y057 Za to blago se ne zahteva predložitev dovoljenja FLEGT za uvoz lesa
  • Uvozni nadzorKontrola uvoza
    Velja za države porekla
    Belorusija, Ukrajina
    Pravni akt
    Regulation 0765/06, Regulation 0692/14
    Dokumenti
    • Y727 Prepovedi iz člena 1ra.1 Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 1ra.3)
    • Y728 Prepovedi iz člena 1ra.1 Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 1ra.4)
    • L152 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 1ra(10) Uredbe Sveta (EU) št. 765/2006
    • Y870 Blago, ki je vstopilo na ozemlje carinske unije EU in se predloži carinskim organom pred začetkom veljavnosti ali datumom uporabe te sankcije, pri čemer se upošteva poznejši datum (glej člen 8f Uredbe (EU) št. 765/2006)
    • Y997 Blago, ki ne izvira s Krima ali Sevastopola ali ni tja namenjeno (člena 2 in 2b.1 Uredbe Sveta (EU) št. 692/2014)
    • N864 Izjava na računu ali izjava o poreklu, ki jo navede izvoznik na računu ali drugem trgovinskem dokumentu
    • N954 Potrdilo o gibanju blaga EUR.1
  • Uvozni nadzorKontrola uvoza
    Velja za države porekla
    Rusija
    Velja
    do 31. december 2027
    Pravni akt
    Regulation 0833/14
    Dokumenti
    • L142 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 3i(3)(c) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014
    • Y874 Prepovedi iz člena 3i.1 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 se ne uporabljajo (glej izjeme v členu 3i.3aa)
    • L143 Uvozno dovoljenje na podlagi člena 12 b.2 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014
    • Y859 Blago, ki je vstopilo na ozemlje carinske unije EU in se predloži carinskim organom pred začetkom veljavnosti ali datumom uporabe te sankcije, pri čemer se upošteva poznejši datum (glej člen 12e Uredbe (EU) št. 833/2014)
  • Uvozni nadzorKontrola uvoza
    Velja za države porekla
    Ukrajina
    Pravni akt
    Regulation 0263/22
    Dokumenti
    • Y984 Blago, ki ne izvira ali ni namenjeno z območij Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, v pokrajinah Doneck, Kherson, Lugansk in Zaporizhžia
    • N954 Potrdilo o gibanju blaga EUR.1
    • N864 Izjava na računu ali izjava o poreklu, ki jo navede izvoznik na računu ali drugem trgovinskem dokumentu

EU: mesečni uvoz

zadnjih 12 mesecev54,6 mio. €−27 % · prejšnjih 12 mesecev
Povprečna uvozna cena0,78 € na kg
Preferencialna stopnja0 %
jan. 2024: 5,8 mio. €feb. 2024: 7,1 mio. €mar. 2024: 7 mio. €apr. 2024: 8 mio. €maj 2024: 8,8 mio. €jun. 2024: 6,3 mio. €jul. 2024: 5 mio. €avg. 2024: 6,4 mio. €sep. 2024: 5,8 mio. €okt. 2024: 8,1 mio. €nov. 2024: 6 mio. €dec. 2024: 6,2 mio. €jan. 2025: 7 mio. €feb. 2025: 6,4 mio. €mar. 2025: 7,6 mio. €apr. 2025: 6,8 mio. €maj 2025: 5,4 mio. €jun. 2025: 5,2 mio. €jul. 2025: 5,1 mio. €avg. 2025: 5,2 mio. €sep. 2025: 6,6 mio. €okt. 2025: 6,6 mio. €nov. 2025: 4,9 mio. €dec. 2025: 4 mio. €jan. 2026: 4 mio. €feb. 2026: 5,1 mio. €mar. 2026: 4,8 mio. €apr. 2026: 4,3 mio. €maj 2026: 3,5 mio. €jun. 2026: 3,9 mio. €jul. 2026: 2,8 mio. €avg. 2026: 4 mio. € 202420252026
Podatki do: avgust 2026 (začasni podatki) · Mesečni podatki: Eurostat Comext (CC BY 4.0), HMRC (OGL v3.0)

Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev

DržavaVrednostDeležSprememba
Švica 52,2 mio. € 95,6 % −27,9 %
Združeno kraljestvo 1,1 mio. € 2 % +75,3 %
Kitajska 469 tis. € 0,9 % −22,8 %
Turčija 206 tis. € 0,4 % −48,8 %
Združene države Amerike 152 tis. € 0,3 % −45,8 %
Bosna in Hercegovina 65 tis. € 0,1 % —
Norveška 52 tis. € 0,1 % +9,9 %
Indija 47 tis. € 0,1 % −70 %

Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah

Turčija Brez carine Carina za tretje države 2 oznaki ZDA Brez carine Splošna stopnja (MFN) 4 oznake Združeno kraljestvo Brez carine Carina za tretje države 2 oznaki Kanada Brez carine Carina za tretje države 2 oznaki Mehika Brez carine Carina za tretje države 2 oznaki Brazilija 12,6 % – 14,4 % Carina za tretje države 2 oznaki · povprečje 13,5 % Argentina 12,6 % – 16 % Carina za tretje države 7 oznak · povprečje 15 % Peru Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka Nova Zelandija Brez carine Carina za tretje države 6 oznak Japonska Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka Tajvan Brez carine Carina za tretje države 12 oznak GCC 5 % Carina za tretje države 4 oznake Švica Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka Norveška Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka Severna Makedonija Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka Nigerija 10 % Carina za tretje države 2 oznaki

Svetovna trgovina v letu 2024

4810.22 · 1,8 mrd. $

Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 209 tis. $209 tis. $+3,2 mio. $+31,7 mio. $+> 212,2 mio. $

Izvoz: 91
  1. Finska: 651,7 mio. $
  2. Nemčija: 390,7 mio. $
  3. Kanada: 212,2 mio. $
  4. Avstrija: 137,9 mio. $
  5. Švica: 94 mio. $
  6. Kitajska: 57,5 mio. $
  7. Združeno kraljestvo: 55,9 mio. $
  8. Združene države Amerike: 43,4 mio. $
  9. Nizozemska: 31,7 mio. $
  10. Belgija: 19,1 mio. $
  11. Švedska: 14,8 mio. $
  12. Italija: 14,2 mio. $
  13. Španija: 13,2 mio. $
  14. Japonska: 12,5 mio. $
  15. Poljska: 11,3 mio. $
  16. Avstralija: 7,1 mio. $
  17. Južna Koreja: 6,2 mio. $
  18. Francija: 5 mio. $
  19. Slovenija: 3,7 mio. $
  20. Brazilija: 3,6 mio. $
  21. Norveška: 3,4 mio. $
  22. Čile: 3,2 mio. $
  23. Nova Zelandija: 1,5 mio. $
  24. Indija: 1,3 mio. $
  25. Indonezija: 1,1 mio. $
  26. Turčija: 973,9 tis. $
  27. Češka: 869,3 tis. $
  28. Slovaška: 861,4 tis. $
  29. Portugalska: 765,8 tis. $
  30. Gvatemala: 553,8 tis. $
  31. Madžarska: 530,8 tis. $
  32. Bosna in Hercegovina: 519,5 tis. $
  33. Vietnam: 374 tis. $
  34. Litva: 340,6 tis. $
  35. Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 317,7 tis. $
  36. Malezija: 263,6 tis. $
  37. Irska: 240,3 tis. $
  38. Južnoafriška republika: 231,2 tis. $
  39. Singapur: 228,9 tis. $
  40. Danska: 223,2 tis. $
  41. Združeni arabski emirati: 214,9 tis. $
  42. Severna Makedonija: 209,2 tis. $
  43. Šrilanka: 209 tis. $
  44. Filipini: 188,1 tis. $
  45. Sveta Helena: 176,2 tis. $
  46. Rusija: 148,7 tis. $
  47. Tajska: 132,2 tis. $
  48. Tajvan: 124 tis. $
  49. Jordanija: 104,1 tis. $
  50. Mehika: 93,9 tis. $
  51. Britanski Deviški otoki: 92,5 tis. $
  52. Salvador: 81,5 tis. $
  53. Romunija: 75,7 tis. $
  54. Izrael: 65,1 tis. $
  55. Bolgarija: 63,6 tis. $
  56. Egipt: 49,9 tis. $
  57. Hrvaška: 46,6 tis. $
  58. Estonija: 30,6 tis. $
  59. Grčija: 29,5 tis. $
  60. Latvija: 23,4 tis. $

Največji izvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Finska 651,7 mio. $ 36,1 %
2 Nemčija 390,7 mio. $ 21,6 %
3 Kanada 212,2 mio. $ 11,8 %
4 Avstrija 137,9 mio. $ 7,6 %
5 Švica 94 mio. $ 5,2 %
6 Kitajska 57,5 mio. $ 3,2 %
7 Združeno kraljestvo 55,9 mio. $ 3,1 %
8 Združene države Amerike 43,4 mio. $ 2,4 %
9 Nizozemska 31,7 mio. $ 1,8 %
10 Belgija 19,1 mio. $ 1,1 %

Največji uvozniki

MestoDržavaVrednostDelež
1 Združene države Amerike 367 mio. $ 20,3 %
2 Nemčija 208,5 mio. $ 11,5 %
3 Francija 199 mio. $ 11 %
4 Poljska 128,9 mio. $ 7,1 %
5 Belgija 99,1 mio. $ 5,5 %
6 Mehika 68,3 mio. $ 3,8 %
7 Italija 62,6 mio. $ 3,5 %
8 Španija 61,8 mio. $ 3,4 %
9 Združeno kraljestvo 48,2 mio. $ 2,7 %
10 Indija 38 mio. $ 2,1 %

Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 164

Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.

  • 5 %mediana dajatve
  • 43število držav brez dajatve (MFN)
  • 32 %najvišja: Lihtenštajn, Fidži, Bermudi

164

Država uvozaDajatev MFNvrstice od – doleto podatkov
Afganistan 2,5 % 2018 · HS 2012
Albanija 0 % 2023
Alžirija 15 % 2023
Angola 2 % 2023 · HS 2017
Angvila 15 % 2021 · HS 2017
Antigva in Barbuda 5 % 2021 · HS 2007
Argentina 15 % 14 % – 16 % 2023 · HS 2017
Armenija 7,5 % 5 % – 10 % 2023
Aruba 12 % 2021 · HS 2012
Avstralija 5 % 2023
Azerbajdžan 15 % 2023 · HS 2017
Bahami 20 % 2022
Bahrajn 5 % 2023
Bangladeš 15 % 2023 · HS 2017
Barbados 5 % 2022 · HS 2017
Belize 5 % 2023
Belorusija 7,5 % 5 % – 10 % 2021 · HS 2017
Benin 10 % 2023
Bermudi 25 % 2023
Bocvana 0 % 2023
Bolivija 10 % 2023 · HS 2017
Bosna in Hercegovina 10 % 2022
Brazilija 15 % 14 % – 16 % 2023 · HS 2017
Brunej 0 % 2023 · HS 2017
Burkina Faso 10 % 2023
Burundi 10 % 2023
Butan 10 % 2022
Cookovi otoki 0 % 2022 · HS 2017
Čad 5 % 2023
Čile 6 % 2023 · HS 2017
Dominika 5 % 2023 · HS 2017
Dominikanska republika 0 % 2023
Egipt 10 % 2019 · HS 2017
Ekvador 0 % 2023 · HS 2017
Ekvatorialna Gvineja 5 % 2023
Esvatini 0 % 2023
Etiopija 10 % 2021 · HS 2017
Evropska unija (27 držav) 0 % 2023
Fidži 25 % 5 % – 32 % 2023
Filipini 1 % 2023
Gabon 5 % 2023
Gambija 10 % 2023
Gana 10 % 2023
Gibraltar 12 % 2023 · HS 2017
Grenada 5 % 2023 · HS 2012
Gruzija 0 % 2022 · HS 2017
Gvajana 5 % 2023 · HS 2017
Gvatemala 5 % 0 % – 10 % 2023
Gvineja 10 % 2023
Gvineja Bissau 10 % 2023
Haiti 5 % 2020 · HS 2017
Honduras 5 % 0 % – 10 % 2023
Indija 10 % 2023
Indonezija 5 % 2023
Iran 10 % 2020 · HS 2017
Islandija 0 % 2023
Izrael 0 % 2022 · HS 2017
Jamajka 0 % 2023
Japonska 0 % 2023
Jemen 5 % 2017 · HS 2017
Jordanija 0 % 2023
Južna Koreja 0 % 2023
Južnoafriška republika 0 % 2023
Kajmanji otoki 22 % 2021 · HS 2002
Kambodža 7 % 2023 · HS 2017
Kamerun 5 % 2023
Kanada 0 % 2023
Katar 5 % 2023
Kazahstan 0 % 2023
Kenija 10 % 2023
Kirgizistan 7,5 % 5 % – 10 % 2021 · HS 2017
Kiribati 20 % 2023 · HS 2002
Kitajska 5 % 2023
Kolumbija 0 % 2023 · HS 2017
Komori 5 % 2021 · HS 2017
Kongo - Brazzaville 5 % 2023
Kostarika 6,3 % 0 % – 9 % 2023
Kuba 10 % 2023 · HS 2017
Kuvajt 5 % 2023
Laos 5 % 2023 · HS 2017
Lesoto 0 % 2023
Libanon 0 % 2020 · HS 2017
Liberija 10 % 2023
Libija 5 % 2021 · HS 2017
Lihtenštajn 32 %* 26 % – 38 % 2021 · HS 2017
Madagaskar 5 % 2023
Malavi 10 % 2021 · HS 2017
Maldivi 0 % 2023
Malezija 10 % 0 % – 20 % 2023
Mali 10 % 2023
Maroko 18 % 2023
Mavretanija 10 % 2023 · HS 2017
Mavricij 0 % 2023
Mehika 0 % 2023 · HS 2017
Mikronezija 4 % 2021 · HS 2017
Mjanmar (Burma) 3 % 2023 · HS 2017
Moldavija 0 % 2023 · HS 2017
Mongolija 5 % 2023
Montserrat 5 % 2023 · HS 2017
Mozambik 7,5 % 2023
Namibija 0 % 2023
Nauru 10 % 2021 · HS 2017
Nepal 15 % 2023
Niger 10 % 2023
Nigerija 10 % 2023
Nikaragva 5 % 0 % – 10 % 2023
Norveška 0 % 2023
Nova Zelandija 0 % 2023
Oman 5 % 2023
Pakistan 20 % 2023
Palav 3 % 2023 · HS 2012
Palestinsko ozemlje 0 % 2017 · HS 2017
Panama 11 % 0 % – 15 % 2023
Papua Nova Gvineja 5 % 0 % – 10 % 2023
Paragvaj 14 % 11 % – 16 % 2023 · HS 2017
Peru 0 % 2023 · HS 2017
Posebno upravno območje Kitajske Makav 0 % 2023
Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong 0 % 2023
Ruanda 10 % 2023
Rusija 7,5 % 5 % – 10 % 2021 · HS 2017
Salomonovi otoki 10 % 2023 · HS 2017
Salvador 5 % 0 % – 10 % 2022
Samoa 8 % 2020 · HS 2017
Saudova Arabija 5 % 2023
Sejšeli 0 % 2023
Senegal 10 % 2023
Severna Makedonija 0 % 2023
Sierra Leone 10 % 2023
Singapur 0 % 2023 · HS 2017
Sirija 1 % 2020 · HS 2012
Slonokoščena obala 10 % 2023 · HS 2017
Somalija 15 % 2023 · HS 2017
Srednjeafriška republika 5 % 2023
Sudan 22 % 3 % – 40 % 2021 · HS 2017
Surinam 5 % 2023 · HS 2007
Sveta Lucija 0 % 2023 · HS 2012
Sveta Peter in Mihael 6 % 2021 · HS 2017
Sveti Krištof in Nevis 5 % 2023
Sveti Tomaž in Princ 10 % 2019 · HS 2017
Sveti Vincencij in Grenadine 5 % 2023
Šrilanka 0 % 2023
Švica 22 %* 18 % – 27 % 2023
Tadžikistan 7 % 2021 · HS 2012
Tajska 0 % 2023
Tanzanija 10 % 2023
Togo 10 % 2023
Tonga 15 % 2023 · HS 2017
Trinidad in Tobago 0 % 2023 · HS 2012
Turčija 5 % 2023
Tuvalu 15 % 2017 · HS 2017
Uganda 10 % 2023
Ukrajina 0 % 2023 · HS 2017
Urugvaj 15 % 14 % – 16 % 2023 · HS 2017
Uzbekistan 0 % 2021 · HS 2017
Vanuatu 10 % 2023
Venezuela 15 % 14 % – 16 % 2023 · HS 2017
Vietnam 5 % 2023
Wallis in Futuna 6 % 2021 · HS 2012
Zambija 15 % 2023
Združene države Amerike 0 % 2023
Združeni arabski emirati 5 % 2023
Združeno kraljestvo 0 % 2023
Zelenortski otoki 5 % 2023 · HS 2017
Zimbabve 0,1 % 2023

Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. * ekvivalent ad valorem specifičnih dajatev (ocena UNCTAD) · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)

Klasifikacije in korespondence

Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.

SITC Rev. 4
64134 Paper & paperboard of a kind used for writing, printing/other graphic purposes, of which > 10 % by weight of the total fibre content consists of fibres obtained by a mechanical/chemi-mechanical process
Končna uporaba (BEC Rev. 5)
Vmesno blago · BEC 611220
Proizvod CPC 2.1
32143 Paper and paperboard coated with kaolin or with other inorganic substances
Dejavnost ISIC Rev. 4
1701 Manufacture of pulp, paper and paperboard

Prejšnje izdaje HS

HSOznaka
20174810.22nespremenjeno
20124810.22nespremenjeno
20074810.22nespremenjeno
20024810.22nespremenjeno
19964810.21, 4823.40, 4823.51, 4823.59spremenjeno
19924810.21, 4823.40, 4823.51, 4823.59spremenjeno

Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)

Uredba EU o krčenju gozdov (EUDR)

Proizvode iz teh surovin je dovoljeno dati na trg EU ali izvoziti le, če ne povzročajo krčenja gozdov, so proizvedeni zakonito in je zanje podana izjava o potrebni skrbnosti.

  • Les začetek uporabe: 30. december 2026

Paper and Paperboard: Articles of paper pulp, of paper or of paperboard (not including waste as defined in Article 3, point (1), of Directive 2008/98/EC; not including used products and second-hand products; not including recovered (waste and scrap) products and products derived from recovered (waste and scrap) products; not including single use packing material and packing containers used exclusively to support, protect or carry another product made available on the market or exported and presented with that product; not including packing material and packing containers clearly suitable for repetitive use used exclusively to support, protect or carry another product made available on the market or exported and presented with that product from the moment they are used for such purpose and onwards; not including items of correspondence and marketing and information materials exclusively accompanying another product made available on the market or exported, or supplied for marketing or information purposes free of charge)

Uredba (EU) 2023/1115, Priloga I (prečiščeno besedilo)

Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako

Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.

  1. GB Sankcije · Uporablja se od:

    The Russia (Sanctions) (EU Exit) (Amendment) Regulations 2026

    S.I. 2026/543 · Vir: legislation.gov.uk

Spremembe predpisov →

Kombinirana nomenklatura EU blaga v tarifni podštevilki 4810.22 ne deli naprej in ga vodi pod eno oznako; carina za tretje države: brez carine.

Turška carinska tarifa blago v tarifni podštevilki 4810.22 razdeli na 2 oznaki; zakonska stopnja (zakon 474): brez carine.

V EU se za blago iz držav: Kitajska poleg carine uporablja še protidampinška dajatev v višini 27,1 %.

V EU se za blago iz držav: Kitajska poleg carine uporablja še izravnalna dajatev v višini 12 %.

Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU je v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026) znašal 54,6 mio. €, kar je 27 % manj kot v predhodnih 12 mesecih, povprečna cena je bila 0,78 € za kg; največji dobavitelj: Švica (96 %), sledi Združeno kraljestvo.

Svetovna trgovina z blagom te tarifne podštevilke je leta 2024 znašala 1,8 mrd. $, kar je 12,6 % manj kot leta 2023.

Največji izvoznik: Finska (36,1 % svetovnega izvoza), sledi Nemčija.

Opombe

Opombe k podštevilkam

1. Pri tar. podšt. 480411 in 480419 sta z izrazom „kraftliner“ mišljena strojno dodelana ali strojno glajena papir in karton, ki od skupne količine vlaken vsebujeta najmanj 80 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, z maso več kot 115 g/m2 in z minimalno razpočno jakostjo po Mullenu, kot je navedeno v naslednji tabeli, ali z linearno interpoliranim ali ekstrapoliranim ekvivalentom za katero koli drugo maso.

Masa (g/m2)Minimalna razpočna jakost po Mullenu (kPa)
115393
125417
200637
300824
400961

2. Pri tar. podšt. 480421 in 480429 je z izrazom „kraftpapir za vreče“ mišljen strojno izdelan papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 80 mas. % vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, mase od vključno 60 g/m2 do vključno 115 g/m2, in izpolnjuje enega naslednjih pogojev:

  1. (a) ima razpočni indeks po Mullenu od vključno 3,7 kPa·m2/g in faktor raztezanja več kot 4,5 % v prečni smeri in več kot 2 % v vzdolžni smeri;

  2. (b) minimalni odpornosti proti raztrgu in natezanju, navedeni v naslednji tabeli, ali linearno interpoliran ekvivalent za katero koli drugo maso:

    Masa g/m2Minimalna raztržna odpornost (mN)Minimalna natezna trdnost (kN/m)
    V vzdolžni smeriV vzdolžni in prečni smeriV prečni smeriV vzdolžni in prečni smeri
    6070015101,96,0
    7083017902,37,2
    8096520702,88,3
    100123026353,710,6
    115142530604,412,3

3. Pri tar. podšt. 480511 je z izrazom „papir iz polkemične celuloze za valoviti sloj (fluting)“ mišljen papir v zvitkih, ki vsebuje od skupne količine vlaken najmanj 65 % nebeljenih vlaken iz lesa listavcev, pridobljenih s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,8 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.

4. Tar. podšt. 480512 vključuje papir v zvitkih, narejen pretežno iz pulpe iz slame, pridobljene s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka, mase 130 g/m2 ali več, in ima odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 30 (Corrugated Medium Test s 30 minutami naravnavanja klimatizacije) več kot 1,4 newtonov/g/m2 pri relativni vlažnosti 50 % in pri temperaturi 23 °C.

5. Tar. podšt. 480524 in 480525 vključujeta papir in karton, narejena v celoti ali pretežno iz recikliranega (ostanki in odpadki) papirja ali kartona. Testliner ima lahko površinski sloj iz barvanega papirja ali papirja iz beljene ali nebeljene nereciklirane pulpe. Ti proizvodi imajo Mullenov razpočni indeks najmanj 2 kPa·m2/g.

6. Pri tar. podšt. 480530 je z izrazom „sulfitni ovojni papir“ mišljen strojno glaziran papir, ki od skupne količine vlaken vsebuje več kot 40 mas. % lesnih vlaken, dobljenih s sulfitnim postopkom, do vključno 8 % pepela in ima razpočni indeks po Mullenu najmanj 1,47 kPa·m2/g.

7. Pri tar. podšt. 481022 je z izrazom „papir majhne mase, premazan“ mišljen papir, ki je premazan z obeh strani in ima skupno maso do vključno 72 g/m2, z maso premaza do vključno 15 g/m2 na stran, na podlagi, ki od skupne količine vlaken vsebuje najmanj 50 mas. % lesnih vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom.

Vprašanja in odgovori

Katero tarifno oznako ima „papir majhne mase, premazan“?

Blago „papir majhne mase, premazan“ se uvršča v tarifno podštevilko 4810.22 (v tarifni številki 4810), oddelek X harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.

Kakšna carina velja za 4810.22 v EU?

Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Kakšna carina velja za 4810.22 v Združenem kraljestvu?

Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa ničelno carino. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.

Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 4810.22?

Finska: 651,7 mio. $ v letu 2024 (36,1 % svetovnega izvoza).

Koliko blaga tarifne podštevilke 4810.22 izvozi Slovenija?

Leta 2024 za 3,7 mio. $, kar pomeni 19. mesto med izvozniki; glavni kupec: Indonezija.

Ali za blago tarifne podštevilke 4810.22 velja protidampinška dajatev?

V EU se za blago iz držav: Kitajska uporablja protidampinška dajatev v višini 27,1 %. V EU se za blago iz držav: Kitajska uporablja izravnalna dajatev v višini 12 %. Za izvoznike, ki so v uredbi navedeni poimensko, veljajo nižje stopnje.

Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 4810.22?

Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Švica (96 %), Združeno kraljestvo (2 %) in Kitajska (1 %). Skupni uvoz: 54,6 mio. €.

Prenesi kot CSV Spremljaj spremembe (RSS)