2402 90 00: Cigare, ki so odprte na obeh koncih, cigarilosi: drugo

Cilj

Cilj preskusa kajenja je določiti harmonizirano metodo za razlikovanje med predelanim tobakom (tobakom, primernim za kajenje brez nadaljnje predelave) s tarifno številko 2403 in nepredelanim tobakom s tarifno številko 2401. Za razlikovanje med predelanim tobakom s tarifno številko 2403 in nepredelanim tobakom s tarifno številko 2401 se opravi preskus kajenja. Preskus s presejanjem se izvede samo, če vzorca ni mogoče kaditi brez nadaljnje (industrijske) predelave.

Uvod

Za namen tarifne podštevilke 2403 19 izraz „primeren za kajenje“ pomeni, da se izdelek lahko zvije ali z njim napolni tulec iz cigaretnega papirja ali pipa ter pokadi z več potegi dima.

Princip preskusa

Primernost vzorca tobaka za kajenje se oceni na več načinov: z zavijanjem v cigaretni papir za pripravo ročno zvite cigarete (RYO) ter polnjenjem cigaretnega tulca, ki je opremljen s filtrom (CTF), ali pipe s tobakom. Pipa in pripravljene cigarete se prižgejo in pokadijo. Ocenita se vžig in kajenje.

Področje uporabe

Preskus se uporablja za katero koli vrsto tobaka ali tobačnih izdelkov, vključno z deli tobačnih izdelkov, kot je polnilo cigar. Preskus je lahko nevaren, če je vzorec okužen s plesnijo.

Oprema

Škatla za nadzor temperature in vlažnosti za kondicioniranje vzorca (pri temperaturi 22 ± 1 °C in vlažnosti 60 ± 3 %)

Naprava za polnjenje cigaretnih tulcev

Cigaretni papir (dolžine 70 mm in širine 37 mm)

Cigaretni tulci (premera 7,3 mm in dolžine 85 mm, vključno s filtrom)

Vžigalnik

Krtačka za čiščenje naprave za polnjenje cigaretnih tulcev

Pipa

Tlačilnik za polnjenje pipe

Pribor za čiščenje pipe

Stroj za kajenje (skladen z ISO 3308)

Priprava vzorca

Vzorec se temeljito premeša in po potrebi opravi podvzorčenje s postopkom četrtinjenja. Ko je vzorec suh (vsebuje manj kot 8 mas. % vode), ga je treba vsaj 48 ur kondicionirati (pri temperaturi 22 ± 1 °C in vlažnosti 60 ± 3 %).

Vzorca se ne sme na noben način rezati, drobiti, mleti ali kako drugače razkosati.

Preskusni postopek

Očistite napravo za polnjenje cigaretnih tulcev in pipo.

Pipa:

• Pipa se do roba napolni z ustrezno količino vzorca (najmanj 5,0 g).

• Tobak v pipi se prižge z vžigalnikom in rahlo stisne s tlačilnikom. Dim iz pipe se potegne v rednih časovnih presledkih, ki trajajo približno 1 minuto.

Cigarete:

• Cigaretni papir: na cigaretni papir se nasuje ustrezna količina vzorca, nato pa se papir z vzorcem zvije v valjasto obliko.

• Naprava za polnjenje cigaretnih tulcev: v napravo za polnjenje cigaretnih tulcev se vstavi ustrezna količina vzorca (najmanj 0,5 g) in izdela cigareta v skladu s navodili za uporabo naprave za polnjenje.

• Pripravljene cigarete se prižgejo z vžigalnikom in pustijo tleti, ne da se iz njih potegne dim (da zgori odvečni papir). Dim iz cigarete se potegne v rednih časovnih presledkih, ki glede na kakovost tobaka trajajo približno 30 do 60 sekund, posamezen poteg dima pa traja približno 2 sekundi.

Vrednotenje rezultatov preskusa (tipični primeri)

Če je eden od preskusov pozitiven, je tobak primeren za kajenje (tarifna podštevilka 2403 19).

Pri zvijanju nekaterih vzorcev (zlasti tobačnih odpadkov) lahko nastanejo skoraj brezoblični zvitki. Če takšni zvitki razpadejo, še preden jih prižgemo, ali če po prvem potegu dima tobačni delci padejo iz zvitka, se zabeleži naslednji rezultat: „cigarete ni mogoče zviti“.

Literatura

ISO 3402 Tobak in tobačni proizvodi – Pogoji za kondicioniranje in testiranje.

Za razlikovanje med predelanim tobakom s tarifno številko 2403 in nepredelanim tobakom s tarifno številko 2401 se opravi preskus kajenja. Preskus s presejanjem se izvede samo, če vzorca ni mogoče kaditi brez nadaljnje (industrijske) predelave.

Princip metode

Metoda temelji na določanju masnih deležev vzorca, ki ostane na sitih z različno velikostjo odprtin, da se omogoči razlikovanje med izdelki, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2401 20, in izdelki, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2401 30.

Če je najmanj 50 mas. % delcev v vzorcu večjih od 3,15 mm (prim. metodo CORESTA št. 16), je vzorec delno ali popolnoma razpecljan tobak (tarifna podštevilka 2401 20).

Če je več kot 50 mas. % delcev manjših od 3,15 mm (v eni od treh dimenzij), je vzorec tobačni odpadek (tarifna podštevilka 2401 30).

Uporaba

Na rezultate lahko vplivajo fizikalno-kemijske lastnosti vzorca in številni drugi dejavniki:

• specifična teža in velikost vzorca – vplivata na čas presejanja in sta pomembni za oceno preskusnega deleža vzorca;

• krhkost vzorca – vpliva na drobitev vzorca med pripravo in presejanjem;

• elektrostatične in magnetne lastnosti – verjetnost, da bo vzorec razpadel ali se sprijemal v skupke;

• higroskopičnost vzorca – vpliva na maso vzorca in velikost delcev.

Oprema

Škatla za nadzor temperature in vlažnosti za kondicioniranje vzorca (pri temperaturi 22 ± 1 °C in vlažnosti 60 ± 3 %)

Analitske tehtnice s točnostjo najmanj 0.01 g

Komplet okroglih sit s specifikacijami v skladu z ISO 3310-1 (sita iz kovinske mreže s kvadratnimi odprtinami), s premerom sita 200 mm in višino 50 mm ter velikostjo odprtin 0,4 mm; 3,15 mm in 6.3 mm

Ultrazvočna kopel za čiščenje sit

Vibracijski sejalnik, ki lahko proizvaja vibracije s frekvenco 50 Hz in amplitudo 3 mm

Dno in pokrov za komplet sit

Krtačka za odstranjevanje delcev vzorca iz sit

Priprava vzorca

Vzorec se temeljito premeša in po potrebi opravi podvzorčenje s postopkom četrtinjenja, nato pa se vzorec za preskus razdeli v dva dela.

Vzorec se stehta (od 50 do 150 g) in nato najmanj 48 ur kondicionira pri temperaturi 22 ± 1 °C in vlažnosti 60 ± 3 %.

Zatem je treba z vzorcem ravnati le v nadzorovanem okolju s temperaturo 22 ± 1 °C ter vlažnostjo 60 ± 5 %. Izmerita se preskusna temperatura in vlažnost ter navedeta v poročilu o preskusu. Tudi atmosferski tlak se izmeri in vključi v poročilo o preskusu, če je ta izven območja 86 kPa–106 kPa.

Metoda

Sita morajo biti čista in nepoškodovana. Vsako sito se natančno stehta (na 0,01 g natančno). Sita morajo biti od spodaj navzgor sestavljena, kot sledi: dno (posoda za prestrezanje prahu), sita – po vrsti od tistega z najmanjšo velikostjo odprtin do tistega z največjo velikostjo odprtin ter pokrov.

Kondicionirani vzorec se stehta na 0,01 g natančno in enakomerno porazdeli po zgornjem situ, ki se nato pokrije s pokrovom.

Komplet sit se vstavi v vibracijski sejalnik in za 5 do 15 minut (odvisno od mase vzorca) izpostavi vibracijam s frekvenco 50 Hz in amplitudo 3 mm.

Ko se presejanje zaključi, se komplet sit odstrani iz separatorja.

Odstranita se pokrov in zgornje sito. Prašni delci, ki se držijo roba zgornjega sita, se s krtačko pometejo v sito, nato pa se s petimi udarci po situ (z roko) pretresejo v naslednje sito (v sito z manjšo velikostjo odprtin).

Ta prah se postopoma odstrani iz vseh sit. Vsa sita z delci vzorca in dno s prahom se natančno stehtajo (na 0,01 g natančno).

Preskus se hkrati izvede z drugim delom preskusnega vzorca.

Izračuni

Rezultati se izračunajo kot masni delež vzorca (ostanek), ki ostane na posameznem situ. Za vsako sito se masni delež vzorca Z X izračuna po naslednji enačbi:

v masnih odstotkih, pri čemer je

m R masa (v g) posameznega sita z ostankom, m X masa (v g) posameznega sita in m S masa vzorca (v g).

Izplen sejanja Y s se izračuna po naslednji enačbi:

v odstotkih, pri čemer je

m R masa (v g) posameznega sita z ostankom, m X masa (v g) posameznega sita in m S masa vzorca (v g).

Vrednotenje in izražanje rezultatov

Izplen sejanja mora biti višji od 99 %. Če ni, je treba celoten preskus ponoviti z drugim delom vzorca. Kondicioniranje vzorca se preveri v skladu s standardom ISO 3402.

Rezultati se izrazijo kot masni delež vzorca (ostanka na posameznem situ) v masnih odstotkih, zaokroženih na eno decimalno mesto. V poročilu o preskusu se morajo navesti tudi velikost odprtin na sitih, čas presejanja, frekvenca in amplituda vibracij, masa vzorca ter temperatura in vlažnost preskuševalnega okolja.

Meroslovni parametri

Meja določljivosti je 5 mas. %.

Meja ponovljivosti je 1,5 mas. % za masni delež vzorca med 5 in 20 mas. %. Za masni delež vzorca, večji od 20 mas. %, je meja ponovljivosti r = 0,06 × Zx.

Merilna negotovost je 2 mas. % za masni delež vzorca med 5 in 20 mas. %. Za masni delež vzorca, večji od 20 mas. %, je merilna negotovost U = 0,1 × Zx.

Literatura

Priporočena metoda CORESTA št. 16: Določanje velikosti delcev trakov listov: ISO 2395 Preskusna sita in preskus s presejanjem – Izrazi.

ISO 3310-1 Preskusna sita – Tehnične zahteve in preskušanje – 1 del: Preskusna sita iz kovinske mreže.

ISO 3402 Tobak in tobačni proizvodi – Pogoji za kondicioniranje in testiranje.