Poglavje
Poglavje 10: Žita
Poglavje 10 je del oddelka II, rastlinski proizvodi; vsebuje 8 tarifnih številk.
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne številke 8
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 6,7 mio. $6,7 mio. $+168,7 mio. $+1,8 mrd. $+> 9,6 mrd. $
Izvoz: 191
- Združene države Amerike: 24,5 mrd. $
- Indija: 12,1 mrd. $
- Ukrajina: 11,2 mrd. $
- Argentina: 10,8 mrd. $
- Rusija: 10,7 mrd. $
- Kanada: 9,6 mrd. $
- Brazilija: 9,6 mrd. $
- Avstralija: 8,4 mrd. $
- Francija: 7,7 mrd. $
- Tajska: 6,8 mrd. $
- Pakistan: 4,4 mrd. $
- Vietnam: 4,2 mrd. $
- Romunija: 3,8 mrd. $
- Nemčija: 3 mrd. $
- Poljska: 2,9 mrd. $
- Mjanmar (Burma): 2,2 mrd. $
- Kambodža: 1,9 mrd. $
- Bolgarija: 1,9 mrd. $
- Madžarska: 1,8 mrd. $
- Kazahstan: 1,5 mrd. $
- Litva: 1,4 mrd. $
- Južnoafriška republika: 1,3 mrd. $
- Turčija: 1,2 mrd. $
- Češka: 1,1 mrd. $
- Italija: 1,1 mrd. $
- Srbija: 1,1 mrd. $
- Paragvaj: 1 mrd. $
- Urugvaj: 1 mrd. $
- Kitajska: 1 mrd. $
- Latvija: 939,6 mio. $
- Avstrija: 719,6 mio. $
- Nizozemska: 704 mio. $
- Slovaška: 572,2 mio. $
- Španija: 531,2 mio. $
- Belgija: 525,6 mio. $
- Slovenija: 418,1 mio. $
- Tanzanija: 411,5 mio. $
- Moldavija: 375,6 mio. $
- Hrvaška: 367,8 mio. $
- Združeni arabski emirati: 350 mio. $
- Grčija: 342,3 mio. $
- Združeno kraljestvo: 334,8 mio. $
- Danska: 273,5 mio. $
- Estonija: 271,1 mio. $
- Švedska: 199,6 mio. $
- Peru: 186,2 mio. $
- Švica: 168,7 mio. $
- Finska: 165,1 mio. $
- Portugalska: 143,7 mio. $
- Irska: 135 mio. $
- Gvajana: 134,1 mio. $
- Laos: 119,5 mio. $
- Tajvan: 108,8 mio. $
- Bolivija: 103,5 mio. $
- Egipt: 96,6 mio. $
- Mehika: 96 mio. $
- Čile: 93,9 mio. $
- Japonska: 91,9 mio. $
- Uganda: 87 mio. $
- Singapur: 73,2 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 146,1 mio. $146,1 mio. $+644 mio. $+2,4 mrd. $+> 5,2 mrd. $
Uvoz: 222
- Kitajska: 11,5 mrd. $
- Egipt: 7,2 mrd. $
- Mehika: 6,7 mrd. $
- Indonezija: 6,3 mrd. $
- Japonska: 6,2 mrd. $
- Vietnam: 5,4 mrd. $
- Saudova Arabija: 5,2 mrd. $
- Filipini: 4,9 mrd. $
- Italija: 4,8 mrd. $
- Španija: 4,6 mrd. $
- Južna Koreja: 4,4 mrd. $
- Nemčija: 3,9 mrd. $
- Nizozemska: 3,2 mrd. $
- Združene države Amerike: 3,2 mrd. $
- Alžirija: 3,1 mrd. $
- Brazilija: 3 mrd. $
- Turčija: 2,7 mrd. $
- Maroko: 2,6 mrd. $
- Malezija: 2,6 mrd. $
- Kolumbija: 2,4 mrd. $
- Belgija: 2,4 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 2,4 mrd. $
- Nigerija: 2,4 mrd. $
- Irak: 2,2 mrd. $
- Iran: 1,9 mrd. $
- Peru: 1,8 mrd. $
- Tajska: 1,7 mrd. $
- Tajvan: 1,6 mrd. $
- Južnoafriška republika: 1,4 mrd. $
- Slonokoščena obala: 1,4 mrd. $
- Jemen: 1,3 mrd. $
- Kenija: 1,2 mrd. $
- Izrael: 1,2 mrd. $
- Kanada: 1,2 mrd. $
- Francija: 1,1 mrd. $
- Združeni arabski emirati: 1,1 mrd. $
- Senegal: 1,1 mrd. $
- Portugalska: 1,1 mrd. $
- Tunizija: 1,1 mrd. $
- Bangladeš: 1 mrd. $
- Benin: 1 mrd. $
- Čile: 994,3 mio. $
- Zimbabve: 933,2 mio. $
- Angola: 933,1 mio. $
- Romunija: 898,8 mio. $
- Dominikanska republika: 871 mio. $
- Avstrija: 830,9 mio. $
- Gvatemala: 806,2 mio. $
- Mozambik: 797,1 mio. $
- Kamerun: 761,2 mio. $
- Irska: 715,3 mio. $
- Pakistan: 705 mio. $
- Venezuela: 700,4 mio. $
- Uzbekistan: 675,2 mio. $
- Poljska: 659 mio. $
- Ekvador: 644 mio. $
- Togo: 623,3 mio. $
- Kuvajt: 614,4 mio. $
- Gvineja: 600,7 mio. $
- Jordanija: 570,6 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 24,5 mrd. $ | 15,4 % | |
| 2 | 12,1 mrd. $ | 7,6 % | |
| 3 | 11,2 mrd. $ | 7 % | |
| 4 | 10,8 mrd. $ | 6,8 % | |
| 5 | 10,7 mrd. $ | 6,7 % | |
| 6 | 9,6 mrd. $ | 6 % | |
| 7 | 9,6 mrd. $ | 6 % | |
| 8 | 8,4 mrd. $ | 5,3 % | |
| 9 | 7,7 mrd. $ | 4,8 % | |
| 10 | 6,8 mrd. $ | 4,3 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 11,5 mrd. $ | 7,2 % | |
| 2 | 7,2 mrd. $ | 4,5 % | |
| 3 | 6,7 mrd. $ | 4,2 % | |
| 4 | 6,3 mrd. $ | 4 % | |
| 5 | 6,2 mrd. $ | 3,9 % | |
| 6 | 5,4 mrd. $ | 3,4 % | |
| 7 | 5,2 mrd. $ | 3,3 % | |
| 8 | 4,9 mrd. $ | 3,1 % | |
| 9 | 4,8 mrd. $ | 3 % | |
| 10 | 4,6 mrd. $ | 2,9 % |
Kombinirana nomenklatura EU ima v poglavju 10 65 oznak; carina za tretje države: 0 %–12,8 %. Brez carine: 4 od njih. Specifična ali mešana carina: 58 oznak.
Turška carinska tarifa blago v poglavju 10 razdeli na 75 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–130 % (povprečje 50,9 %). Brez carine: 18 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA ima v poglavju 10 30 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–11,2 %. Brez carine: 6 od njih. Specifična ali mešana carina: 18 oznak.
Svetovna trgovina z blagom poglavja 10 je leta 2024 znašala 159,3 mrd. $, kar je 9,6 % manj kot leta 2023.
Največji izvoznik: Združene države Amerike (15,4 % svetovnega izvoza), sledi Indija.
Največji uvoznik: Kitajska (11,5 mrd. $).
Opombe k poglavju
Opombi
1.
(A) Proizvodi, navedeni v poimenovanjih tarifnih številk tega poglavja, se uvrščajo pod te tarifne številke samo, če so v zrnu, vključno zrno v klasu ali na steblih.
(B) V to poglavje ne spadajo zrna z odstranjeno opno ali drugače obdelana zrna. Vendar riž, oluščen, brušen, poliran, glaziran, predkuhan ali lomljen, ostane uvrščen pod tar. št. 1006. Podobno se kvinoja, katere osemenje je bilo v celoti ali delno odstranjeno zaradi izločitve saponina, vendar ni bila izpostavljena nobenim drugim postopkom, še naprej uvršča pod tar. št. 1008.
2. Tar. št. 1005 ne zajema sladke koruze (poglavje 7).
Opomba k podštevilkam
1. Z izrazom „trda pšenica“ je mišljena pšenica vrste Triticum durum in hibridi, dobljeni s posebnim medsebojnim križanjem Triticum durum, ki imajo enako število kromosomov (28) kot ta vrsta.
Dodatne opombe
1. Naslednji izrazi imajo naslednje pomene:
(a) „okroglozrnat riž“ (tar. podšt. 10061030, 10062011, 10062092, 10063021, 10063042, 10063061 in 10063092): riž, pri katerem je dolžina zrn do vključno 5,2 mm in pri katerem je razmerje med dolžino in širino manj kot 2;
(b) „srednjezrnat riž“ (tar. podšt. 10061050, 10062013, 10062094, 10063023, 10063044, 10063063 in 10063094): riž, pri katerem je dolžina zrn več kot 5,2 mm, do vključno 6,0 mm, in pri katerem je razmerje med dolžino in širino manj kot 3;
(c) „dolgozrnat riž“ (tar. podšt. 10061071, 10061079, 10062015, 10062017, 10062096, 10062098, 10063025, 10063027, 10063046, 10063048, 10063065, 10063067, 10063096 in 10063098): riž, pri katerem je dolžina zrn več kot 6,0 mm;
(d) „neoluščen riž“ (tar. podšt. 10061030, 10061050, 10061071, 10061079 in 10061090): riž, ki je po mlatenju ohranil zunanjo lusko;
(e) „oluščen nebrušen riž“ (tar. podšt. 10062011, 10062013, 10062015, 10062017, 10062019, 10062092, 10062094, 10062096, 10062098 in 10062099): riž, s katerega je bila odstranjena le zunanja luska. Sem sodi riž, ki ga komercialno poimenujemo „rjavi riž“, „cargo riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“;
(f) „manj brušen riž“ (tar. podšt. 10063021, 10063023, 10063025, 10063027, 10063029, 10063042, 10063044, 10063046, 10063048 in 10063049): riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, del kalčka in celotno ali delno osemenje (perikarp), vendar so bile ohranjene notranje plasti osemenja;
(g) „dobro brušen riž“ (tar. podšt. 10063061, 10063063, 10063065, 10063067, 10063069, 10063092, 10063094, 10063096, 10063098 in 10063099): riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, celotno zunanje in notranje osemenje (perikarp), celoten kalček v primeru dolgo in srednje zrnatega riža in vsaj del le-tega v primeru okroglo zrnatega riža, podolgovate bele črte pa lahko ostanejo na največ 10 mas. % zrnja;
(h) „lomljen riž“ (tar. podšt. 100640): deli zrnja, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.
2. Stopnje dajatve za mešanice iz tega poglavja se določajo, kot sledi:
(a) pri mešanicah, v katerih je ena izmed sestavin prisotna v višini najmanj 90 mas. %, se uporabi stopnja, ki velja za to sestavino;
(b) pri drugih mešanicah pa se uporabi stopnja tiste sestavine, ki ima najvišjo uvozno dajatev.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „žita“?
Blago „žita“ se uvršča v poglavje 10, oddelek II harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 10 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 12,8 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 10 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 130 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga poglavja 10?
Združene države Amerike: 24,5 mrd. $ v letu 2024 (15,4 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga poglavja 10 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 418,1 mio. $, kar pomeni 36. mesto med izvozniki.