Tarifna podštevilka · Poglavje 10 · Tarifna številka 1006
1006.40: Riž, lomljen riž
Lomljen riž
Uradno besedilo Lomljen riž
Tarifna podštevilka HS 1006.40 – lomljen riž – spada v tarifno številko 1006 v poglavju 10.
Koliko boste plačali
Uvoz: EU
Stopnje po nacionalnih tarifnih oznakah · Kombinirana nomenklatura EU
Oznake – EU →- 1006 40 00 Lomljen riž 128 €/t—
Dodatne dajatve in uvozni pogoji
Dajatve poleg carine in pogoji, ki jih mora blago izpolnjevati na meji.
Dodatne dajatve in pristojbine 10
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 % z dokumentom Y-155 (Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije) · sicer brez carine
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Dokumenti
- Y155 Izdelki, ki se neposredno ali posredno izvažajo iz Ruske federacije ali Belorusije
- Dodatna dajatevDodatne carine 50 %
- Velja za države porekla
- Belorusija, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 1227/25
- Tarifna kvotaNepreferencialna tarifna kvota 45 EUR / t
- Velja za države porekla
- vse države razen: Avstralija, Belorusija, Združeno kraljestvo, Gvajana, Rusija, Tajska, Združene države Amerike
- Pravni akt
- Regulation 0761/20
- Tarifna kvotaNepreferencialna tarifna kvota Brez carine
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Združeno kraljestvo, Rusija
- Pravni akt
- Regulation 0761/20
- Tarifna kvotaNepreferencialna tarifna kvota 45 EUR / t
- Velja za države porekla
- Avstralija, Tajska, Združene države Amerike
- Pravni akt
- Regulation 0761/20
- Tarifna kvotaNepreferencialna tarifna kvota 45 EUR / t
- Velja za države porekla
- Gvajana
- Velja
- do 31. december 2026
- Pravni akt
- Regulation 1988/20
- Tarifna kvotaNepreferencialna tarifna kvota v okviru posebne uporabe Brez carine
- Samo za
- 1006 40 00 10 For the manufacture of food preparations of subheading 1901 10
- Velja za države porekla
- vse države razen: Belorusija, Združeno kraljestvo, Rusija
- Velja
- do 31. december 2026
- Pravni akt
- Regulation 1988/20
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- do 31. oktober 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Carina na pošiljke nizke vrednostiCarinska dajatev za pošiljke majhne vrednosti 3 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 0382/26
- Manipulativna pristojbinaPristojbina Unije za obdelavo 2 EUR
- Velja za države porekla
- vse države
- Velja
- od 1. november 2026
- Pravni akt
- Regulation 2108/26
- Dokumenti
- Y126 Goods sold in distance sales
Uvozni pogoji 7
- Uvozni nadzorOmejitev vstopa v prosti promet
- Velja za države porekla
- vse države
- Pravni akt
- Regulation 1237/16
- Uvozni nadzorNadzor uvoza gensko spremenjenih organizmov (GSO) in izdelkov, ki vsebujejo GSO
- Velja za države porekla
- vse države razen: Kitajska
- Pravni akt
- Decision 0884/11
- Uvozni nadzorNadzor uvoza gensko spremenjenih organizmov (GSO) in izdelkov, ki vsebujejo GSO
- Velja za države porekla
- Kitajska
- Pravni akt
- Decision 0884/11
- Dokumenti
- C678 Skupni zdravstveni vstopni dokument za krmo in živila neživalskega izvora (SZVD-D) (kot je določen v oddelku D dela 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/1715 (UL L 261))
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Indija, Pakistan
- Pravni akt
- Regulation 1793/19
- Dokumenti
- C678 Skupni zdravstveni vstopni dokument za krmo in živila neživalskega izvora (SZVD-D) (kot je določen v oddelku D dela 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/1715 (UL L 261))
- Y978 Izjema na podlagi člena 1 (3) Uredbe (EU) 2019/1793
- Y176 Blago s poreklom iz tretje države, ki prihaja iz Norveške, v skladu z ustrezno zakonodajo EU
- Uvozni nadzorNadzor uvoza ekoloških proizvodov
- Velja za države porekla
- vse države razen: Švica, Islandija, Lihtenštajn, Norveška
- Pravni akt
- Regulation 2306/21
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0692/14
- Uvozni nadzorKontrola uvoza
- Velja za države porekla
- Ukrajina
- Pravni akt
- Regulation 0263/22
Preferencialne stopnje po državah
| Sporazum ali shema | Države | Stopnja |
|---|---|---|
| standardna stopnja (brez sporazuma) | — | 128 €/t |
| GSP-EBA (posebni režim za najmanj razvite države - vse razen orožja) | Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin in še 37Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kiribati, Laos, Liberija, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar (Burma), Nepal, Niger, Ruanda, Senegal, Sierra Leone, Somalija, Srednjeafriška republika, Sudan, Sveti Tomaž in Princ, Tanzanija, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Zambija | Brez carine |
| CARIFORUM | Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize in še 10Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Trinidad in Tobago | Brez carine |
| SADC EPA | Bocvana, Esvatini, Lesoto, Mozambik, Namibija | Brez carine |
| Državi Vzhodne in Južne Afrike | Komori, Madagaskar, Mavricij, Sejšeli, Zimbabve | Brez carine |
| sporazum EU–Andora | Andora | Brez carine |
| sporazum EU–Albanija | Albanija | Brez carine |
| sporazum EU–Bosna in Hercegovina | Bosna in Hercegovina | Brez carine |
| sporazum EU–Kanada | Kanada | Brez carine |
| sporazum EU–Slonokoščena obala | Slonokoščena obala | Brez carine |
| sporazum EU–Kamerun | Kamerun | Brez carine |
| sporazum EU–EkvadorKvota | Ekvador | Brez carine |
| sporazum EU–EgiptKvota | Egipt | Brez carine |
| Preferencialno poreklo v skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani. | Zahodna Sahara | Brez carine |
| sporazum EU–Fidži | Fidži | Brez carine |
| sporazum EU–Združeno kraljestvo | Združeno kraljestvo | Brez carine |
| sporazum EU–Gruzija | Gruzija | Brez carine |
| sporazum EU–Gana | Gana | Brez carine |
| sporazum EU–Izrael | Izrael | Brez carine |
| sporazum EU–Islandija | Islandija | Brez carine |
| sporazum EU–Jordanija | Jordanija | Brez carine |
| sporazum EU–Kenija | Kenija | Brez carine |
| sporazum EU–Libanon | Libanon | Brez carine |
| sporazum EU–Maroko | Maroko | Brez carine |
| sporazum EU–Moldavija | Moldavija | Brez carine |
| sporazum EU–Črna gora | Črna gora | Brez carine |
| sporazum EU–Severna Makedonija | Severna Makedonija | Brez carine |
| sporazum EU–PeruKvota | Peru | Brez carine |
| sporazum EU–Papua Nova Gvineja | Papua Nova Gvineja | Brez carine |
| sporazum EU–Palestinsko ozemlje | Palestinsko ozemlje | Brez carine |
| sporazum EU–Srbija | Srbija | Brez carine |
| sporazum EU–Salomonovi otoki | Salomonovi otoki | Brez carine |
| sporazum EU–Singapur | Singapur | Brez carine |
| carinska unija EU–San Marino | San Marino | Brez carine |
| sporazum EU–Ukrajina | Ukrajina | Brez carine |
| sporazum EU–Vietnam | Vietnam | Brez carine |
| sporazum EU–Samoa | Samoa | Brez carine |
| sporazum EU–Kosovo | Kosovo | Brez carine |
| Mercosur | Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj | 56,87 EUR / t |
| sporazum EU–Nova Zelandija | Nova Zelandija | 63,99 EUR / t |
EU: mesečni uvoz
Glavni dobavitelji, zadnjih 12 mesecev
| Država | Vrednost | Delež | Sprememba |
|---|---|---|---|
 Mjanmar (Burma) | 79,2 mio. € | 49,5 % | −52,3 % |
 Tajska | 15,8 mio. € | 9,9 % | −26,8 % |
 Urugvaj | 14,9 mio. € | 9,3 % | +38,5 % |
 Kambodža | 13 mio. € | 8,1 % | −23,8 % |
 Pakistan | 8,6 mio. € | 5,4 % | −12,6 % |
 Gvajana | 5,9 mio. € | 3,7 % | −20,9 % |
 Turčija | 4,8 mio. € | 3 % | −67 % |
 Laos | 3,4 mio. € | 2,1 % | −29,8 % |
Ista tarifna podštevilka v drugih tarifah
Turčija 45 % Carina za tretje države 1 oznaka 
ZDA specifična ali mešana carina Splošna stopnja (MFN) 1 oznaka 
Združeno kraljestvo specifična ali mešana carina Carina za tretje države 2 oznaki 
Kanada Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Mehika 20 % Carina za tretje države 2 oznaki 
Brazilija 9 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Argentina 9 % Carina za tretje države 18 oznak 
Peru Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Nova Zelandija Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Japonska Brez carine Carina za tretje države 2 oznaki · 1× specifična ali mešana carina 
Tajvan specifična ali mešana carina Carina za tretje države 1 oznaka 
GCC Brez carine Carina za tretje države 1 oznaka 
Švica Brez carine Carina za tretje države 4 oznake · 3× specifična ali mešana carina 
Norveška Brez carine Carina za tretje države 2 oznaki · 1× specifična ali mešana carina 
Severna Makedonija 35 % Carina za tretje države 1 oznaka 
Nigerija 10 % Carina za tretje države 1 oznaka Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 379,2 tis. $379,2 tis. $+4,7 mio. $+25,7 mio. $+> 393,5 mio. $
Izvoz: 126
- Tajska: 800,5 mio. $
- Pakistan: 479,6 mio. $
- Mjanmar (Burma): 467,8 mio. $
- Indija: 393,5 mio. $
- Vietnam: 258,3 mio. $
- Brazilija: 217 mio. $
- Belgija: 84,1 mio. $
- Nizozemska: 58,9 mio. $
- Združene države Amerike: 37,5 mio. $
- Senegal: 27,1 mio. $
- Argentina: 27,1 mio. $
- Urugvaj: 25,7 mio. $
- Paragvaj: 25,3 mio. $
- Italija: 24,3 mio. $
- Južnoafriška republika: 23 mio. $
- Turčija: 18,1 mio. $
- Kazahstan: 17 mio. $
- Gvajana: 16,9 mio. $
- Mozambik: 16,1 mio. $
- Španija: 16 mio. $
- Togo: 14,2 mio. $
- Kambodža: 11,4 mio. $
- Mehika: 9,6 mio. $
- Kostarika: 8,1 mio. $
- Grčija: 6,1 mio. $
- Tanzanija: 5,7 mio. $
- Laos: 5,5 mio. $
- Združeni arabski emirati: 5,3 mio. $
- Šrilanka: 5,1 mio. $
- Honduras: 4,7 mio. $
- Portugalska: 4,6 mio. $
- Francija: 4,3 mio. $
- Singapur: 3,2 mio. $
- Kitajska: 2,9 mio. $
- Združeno kraljestvo: 2,8 mio. $
- Oman: 2,3 mio. $
- Mavricij: 2,2 mio. $
- Japonska: 1,9 mio. $
- Indonezija: 1,8 mio. $
- Severna Makedonija: 1,8 mio. $
- Avstrija: 1,7 mio. $
- Nikaragva: 1,6 mio. $
- Romunija: 1,4 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 1,4 mio. $
- Mongolija: 1,4 mio. $
- Poljska: 1,3 mio. $
- Libanon: 1,3 mio. $
- Surinam: 1,2 mio. $
- Egipt: 1,2 mio. $
- Bolgarija: 1,1 mio. $
- Tajvan: 1,1 mio. $
- Nemčija: 743,1 tis. $
- Litva: 711,4 tis. $
- Slovaška: 689,4 tis. $
- Avstralija: 658,2 tis. $
- Rusija: 641,6 tis. $
- Timor-Leste: 583,6 tis. $
- Kenija: 581,1 tis. $
- Slonokoščena obala: 479 tis. $
- Južna Koreja: 379,2 tis. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 552,4 tis. $552,4 tis. $+6,9 mio. $+33,9 mio. $+> 156 mio. $
Uvoz: 185
- Senegal: 627,3 mio. $
- Kitajska: 276,5 mio. $
- Indonezija: 260,4 mio. $
- Slonokoščena obala: 232,3 mio. $
- Belgija: 157,8 mio. $
- Zimbabve: 156 mio. $
- Filipini: 155,8 mio. $
- Gambija: 127,7 mio. $
- Burkina Faso: 78,8 mio. $
- Francija: 72,2 mio. $
- Nizozemska: 68,6 mio. $
- Džibuti: 57,5 mio. $
- Gvineja Bissau: 55,4 mio. $
- Združene države Amerike: 51,5 mio. $
- Kamerun: 48,6 mio. $
- Združeno kraljestvo: 47,6 mio. $
- Sierra Leone: 46,3 mio. $
- Papua Nova Gvineja: 44,4 mio. $
- Benin: 33,9 mio. $
- Italija: 30,8 mio. $
- Španija: 30,3 mio. $
- Vietnam: 29 mio. $
- Nemčija: 26,2 mio. $
- Mali: 26 mio. $
- Kenija: 23,3 mio. $
- Togo: 20 mio. $
- Južna Koreja: 19,9 mio. $
- Češka: 18,9 mio. $
- Poljska: 18,9 mio. $
- Kanada: 16,4 mio. $
- Švica: 16,3 mio. $
- Čile: 16,1 mio. $
- Kazahstan: 15 mio. $
- Rusija: 14,2 mio. $
- Kongo - Brazzaville: 13,3 mio. $
- Mavricij: 11,3 mio. $
- Gvineja: 11,1 mio. $
- Uzbekistan: 10,8 mio. $
- Laos: 9,6 mio. $
- Japonska: 9,6 mio. $
- Mavretanija: 9,5 mio. $
- Zambija: 9,1 mio. $
- Singapur: 8,5 mio. $
- Brazilija: 7,7 mio. $
- Afganistan: 7,3 mio. $
- Salvador: 6,9 mio. $
- Gvatemala: 6,2 mio. $
- Irska: 5,6 mio. $
- Esvatini: 5,2 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 4,9 mio. $
- Malezija: 4,9 mio. $
- Ukrajina: 4,8 mio. $
- Madagaskar: 4,7 mio. $
- Južnoafriška republika: 4,4 mio. $
- Mehika: 4,3 mio. $
- Avstralija: 3,8 mio. $
- Uganda: 3,7 mio. $
- Portugalska: 3,5 mio. $
- Litva: 3 mio. $
- Srbija: 2,7 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Tajska | 800,5 mio. $ | 25,3 % |
| 2 | Pakistan | 479,6 mio. $ | 15,2 % |
| 3 | Mjanmar (Burma) | 467,8 mio. $ | 14,8 % |
| 4 |  Indija | 393,5 mio. $ | 12,5 % |
| 5 |  Vietnam | 258,3 mio. $ | 8,2 % |
| 6 | Brazilija | 217 mio. $ | 6,9 % |
| 7 |  Belgija | 84,1 mio. $ | 2,7 % |
| 8 |  Nizozemska | 58,9 mio. $ | 1,9 % |
| 9 | Združene države Amerike | 37,5 mio. $ | 1,2 % |
| 10 |  Senegal | 27,1 mio. $ | 0,9 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | Senegal | 627,3 mio. $ | 19,9 % |
| 2 |  Kitajska | 276,5 mio. $ | 8,8 % |
| 3 |  Indonezija | 260,4 mio. $ | 8,2 % |
| 4 |  Slonokoščena obala | 232,3 mio. $ | 7,4 % |
| 5 | Belgija | 157,8 mio. $ | 5 % |
| 6 |  Zimbabve | 156 mio. $ | 4,9 % |
| 7 |  Filipini | 155,8 mio. $ | 4,9 % |
| 8 |  Gambija | 127,7 mio. $ | 4 % |
| 9 |  Burkina Faso | 78,8 mio. $ | 2,5 % |
| 10 |  Francija | 72,2 mio. $ | 2,3 % |
Uvozna dajatev za ta izdelek po svetu 165
Dajatev po načelu največjih ugodnosti (MFN), ki jo vsaka država uporablja za blago iz te podštevilke HS: povprečje njenih nacionalnih tarifnih vrstic, z najnižjo in najvišjo vrstico, če se razlikujeta. Blago iz držav s trgovinskim sporazumom pogosto plača manj.
- 10 %mediana dajatve
- 52število držav brez dajatve (MFN)
- 513 %najvišja: Južna Koreja, Dominikanska republika, Panama
165
| Država uvoza | Dajatev MFN | vrstice od – do | leto podatkov |
|---|---|---|---|
 Afganistan | 2,5 % | 2018 · HS 2012 | |
 Albanija | 2 % | 2023 | |
 Alžirija | 5 % | 2023 | |
 Angola | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Angvila | 0 % | 2021 · HS 2017 | |
 Antigva in Barbuda | 25 % | 2021 · HS 2007 | |
| Argentina | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Armenija | 10 %* | 2023 | |
 Aruba | 0 % | 2021 · HS 2012 | |
 Avstralija | 0 % | 2023 | |
 Azerbajdžan | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Bahami | 0 % | 2022 | |
 Bahrajn | 0 % | 2023 | |
 Bangladeš | 25 % | 2023 · HS 2017 | |
 Barbados | 25 % | 2022 · HS 2017 | |
 Belize | 25 % | 2023 | |
 Belorusija | 10 %* | 2021 · HS 2017 | |
 Benin | 10 % | 2023 | |
 Bermudi | 0 % | 2023 | |
 Bocvana | 0 % | 2023 | |
 Bolivija | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Bosna in Hercegovina | 0 % | 2022 | |
| Brazilija | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Brunej | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
| Burkina Faso | 10 % | 2023 | |
 Burundi | 83 %* | 2023 | |
 Butan | 10 % | 2022 | |
 Cookovi otoki | 0 % | 2022 · HS 2017 | |
 Čad | 20 % | 2023 | |
 Čile | 6 % | 2023 · HS 2017 | |
 Dominika | 25 % | 2023 · HS 2017 | |
 Dominikanska republika | 99 % | 2023 | |
 Egipt | 0 % | 2019 · HS 2017 | |
 Ekvador | 25 % | 2023 · HS 2017 | |
 Ekvatorialna Gvineja | 20 % | 2023 | |
 Esvatini | 0 % | 2023 | |
 Etiopija | 5 % | 2021 · HS 2017 | |
| Evropska unija (27 držav) | 17 %* | 2023 | |
 Fidži | 15 % | 2023 | |
| Filipini | 43 % | 2023 | |
 Francoska Polinezija | 10 % | 2023 | |
 Gabon | 20 % | 2023 | |
| Gambija | 10 % | 2023 | |
 Gana | 10 % | 2023 | |
 Gibraltar | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Grenada | 25 % | 2023 · HS 2012 | |
 Gruzija | 0 % | 2022 · HS 2017 | |
| Gvajana | 25 % | 2023 · HS 2017 | |
 Gvatemala | 24 % | 2023 | |
 Gvineja | 10 % | 2023 | |
 Gvineja Bissau | 10 % | 2023 | |
 Haiti | 3 % | 2020 · HS 2017 | |
 Honduras | 45 % | 2023 | |
| Indija | 80 % | 2023 | |
| Indonezija | 7,1 %* | 2023 | |
 Iran | 55 % | 2020 · HS 2017 | |
 Islandija | 0 % | 2023 | |
 Izrael | 0 % | 2022 · HS 2017 | |
 Jamajka | 25 % | 2023 | |
| Japonska | 0 % | 2023 | |
 Jemen | 0 % | 2017 · HS 2017 | |
 Jordanija | 5 % | 2023 | |
 Južna Koreja | 513 % | 2023 | |
 Južnoafriška republika | 0 % | 2023 | |
 Kajmanji otoki | 0 % | 2021 · HS 2002 | |
| Kambodža | 7 % | 2023 · HS 2017 | |
 Kamerun | 20 % | 2023 | |
| Kanada | 0 % | 2023 | |
 Katar | 0 % | 2023 | |
 Kazahstan | 10 %* | 2023 | |
 Kenija | 48 %* | 2023 | |
 Kirgizistan | 10 %* | 2021 · HS 2017 | |
 Kiribati | 6,5 %* | 2023 · HS 2002 | |
| Kitajska | 5,5 % | 1 % – 10 % | 2023 |
 Kolumbija | 80 % | 2023 · HS 2017 | |
 Komori | 10 % | 0 % – 20 % | 2021 · HS 2017 |
 Kongo - Brazzaville | 20 % | 2023 | |
 Kostarika | 35 % | 2023 | |
 Kuba | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Kuvajt | 0 % | 2023 | |
| Laos | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Lesoto | 0 % | 2023 | |
 Libanon | 5 % | 2020 · HS 2017 | |
 Liberija | 10 % | 2023 | |
 Libija | 5 % | 2021 · HS 2017 | |
 Lihtenštajn | 0 % | 2021 · HS 2017 | |
 Madagaskar | 0 % | 2023 | |
 Malavi | 10 % | 2021 · HS 2017 | |
 Maldivi | 0 % | 2023 | |
 Malezija | 28 % | 15 % – 40 % | 2023 |
 Mali | 10 % | 2023 | |
 Maroko | 50 % | 2023 | |
 Mavretanija | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mavricij | 0 % | 2023 | |
| Mehika | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mikronezija | 3 % | 2021 · HS 2017 | |
| Mjanmar (Burma) | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Moldavija | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mongolija | 5 % | 2023 | |
 Montserrat | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Mozambik | 7,5 % | 2023 | |
 Namibija | 0 % | 2023 | |
 Nauru | 0 % | 2021 · HS 2017 | |
 Nepal | 10 % | 2023 | |
 Niger | 10 % | 2023 | |
| Nigerija | 10 % | 2023 | |
 Nikaragva | 60 % | 2023 | |
| Norveška | 0 % | 2023 | |
| Nova Zelandija | 0 % | 2023 | |
 Oman | 0 % | 2023 | |
| Pakistan | 11 % | 2023 | |
 Palav | 0 % | 2023 · HS 2012 | |
 Palestinsko ozemlje | 0 % | 2017 · HS 2017 | |
 Panama | 90 % | 2023 | |
 Papua Nova Gvineja | 0 % | 2023 | |
 Paragvaj | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
| Peru | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Posebno upravno območje Kitajske Makav | 0 % | 2023 | |
 Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong | 0 % | 2023 | |
 Ruanda | 82 %* | 2023 | |
 Rusija | 10 %* | 2021 · HS 2017 | |
 Salomonovi otoki | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Salvador | 40 % | 2022 | |
 Samoa | 0 % | 2020 · HS 2017 | |
 Saudova Arabija | 0 % | 2023 | |
 Sejšeli | 0 % | 2023 | |
| Senegal | 10 % | 2023 | |
| Severna Makedonija | 35 % | 2023 | |
 Sierra Leone | 10 % | 2023 | |
 Singapur | 0 % | 2023 · HS 2017 | |
 Sirija | 1 % | 2020 · HS 2012 | |
| Slonokoščena obala | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Somalija | 35 % | 2023 · HS 2017 | |
 Srednjeafriška republika | 20 % | 2023 | |
 Sudan | 0 % | 2021 · HS 2017 | |
 Surinam | 25 % | 2023 · HS 2007 | |
 Sveta Lucija | 25 % | 2023 · HS 2012 | |
 Sveta Peter in Mihael | 0 % | 2021 · HS 2017 | |
 Sveti Krištof in Nevis | 25 % | 2023 | |
 Sveti Tomaž in Princ | 5 % | 2019 · HS 2017 | |
 Sveti Vincencij in Grenadine | 25 % | 2023 | |
 Šrilanka | 20 % | 2023 | |
| Švica | 0 % | 2023 | |
 Tadžikistan | 5 % | 2021 · HS 2012 | |
| Tajska | 52 % | 2023 | |
 Tanzanija | 83 %* | 2023 | |
 Togo | 10 % | 2023 | |
 Tonga | 15 % | 2023 · HS 2017 | |
 Trinidad in Tobago | 25 % | 2023 · HS 2012 | |
| Turčija | 45 % | 2023 | |
 Tuvalu | 0 % | 2017 · HS 2017 | |
 Uganda | 83 %* | 2023 | |
 Ukrajina | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
| Urugvaj | 10 % | 2023 · HS 2017 | |
 Uzbekistan | 0 % | 2021 · HS 2017 | |
 Vanuatu | 10 % | 2023 | |
 Venezuela | 20 % | 2023 · HS 2017 | |
| Vietnam | 40 % | 2023 | |
 Wallis in Futuna | 4 % | 2021 · HS 2012 | |
 Zambija | 15 % | 2023 | |
| Združene države Amerike | 1,1 %* | 2023 | |
 Združeni arabski emirati | 0 % | 2023 | |
| Združeno kraljestvo | 16 %* | 2023 | |
 Zelenortski otoki | 5 % | 2023 · HS 2017 | |
| Zimbabve | 0,1 % | 0 % – 0,2 % | 2023 |
Leta tarifnih podatkov: 2017–2023; stopnje so se od takrat morda spremenile. * ekvivalent ad valorem specifičnih dajatev (ocena UNCTAD) · UNCTAD TRAINS, dostop prek WITS (Svetovna banka)
Klasifikacije in korespondence
Kje je ta podštevilka HS v statističnih klasifikacijah Združenih narodov in katere oznake je imela v prejšnjih izdajah harmoniziranega sistema.
- SITC Rev. 4
- 04232 Broken rice
- Končna uporaba (BEC Rev. 5)
- Potrošno blago · BEC 113101
- Proizvod CPC 2.1
- 23161 Rice, semi- or wholly milled
- Dejavnost ISIC Rev. 4
- 1061 Manufacture of grain mill products
Prejšnje izdaje HS
| HS | Oznaka | |
|---|---|---|
| 2017 | 1006.40 | nespremenjeno |
| 2012 | 1006.40 | nespremenjeno |
| 2007 | 1006.40 | nespremenjeno |
| 2002 | 1006.40 | nespremenjeno |
| 1996 | 1006.40 | nespremenjeno |
| 1992 | 1006.40 | nespremenjeno |
Korespondenčne tabele Statističnega oddelka OZN (UNSD)
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
- Pravila o poreklu · Uporablja se od:
CELEX 22026D0498 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU ima v tarifni podštevilki 1006.40 eno samo oznako; carina je specifična ali mešana, ne odstotna.
Turška carinska tarifa ima v tarifni podštevilki 1006.40 eno samo oznako; zakonska stopnja (zakon 474): 45 %.
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija poleg carine uporablja še dodatna dajatev v višini 50 %.
Uvoz blaga te tarifne podštevilke v EU je v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026) znašal 159,8 mio. €, kar je 42 % manj kot v predhodnih 12 mesecih, povprečna cena je bila 0,35 € za kg; največji dobavitelj: Mjanmar (Burma) (50 %), sledi Tajska.
Svetovna trgovina z blagom te tarifne podštevilke je leta 2024 znašala 3,2 mrd. $, kar je 10,1 % več kot leta 2023.
Največji izvoznik: Tajska (25,3 % svetovnega izvoza), sledi Pakistan.
Opombe
Dodatne opombe
1. Naslednji izrazi imajo naslednje pomene:
(a) „okroglozrnat riž“ (tar. podšt. 10061030, 10062011, 10062092, 10063021, 10063042, 10063061 in 10063092): riž, pri katerem je dolžina zrn do vključno 5,2 mm in pri katerem je razmerje med dolžino in širino manj kot 2;
(b) „srednjezrnat riž“ (tar. podšt. 10061050, 10062013, 10062094, 10063023, 10063044, 10063063 in 10063094): riž, pri katerem je dolžina zrn več kot 5,2 mm, do vključno 6,0 mm, in pri katerem je razmerje med dolžino in širino manj kot 3;
(c) „dolgozrnat riž“ (tar. podšt. 10061071, 10061079, 10062015, 10062017, 10062096, 10062098, 10063025, 10063027, 10063046, 10063048, 10063065, 10063067, 10063096 in 10063098): riž, pri katerem je dolžina zrn več kot 6,0 mm;
(d) „neoluščen riž“ (tar. podšt. 10061030, 10061050, 10061071, 10061079 in 10061090): riž, ki je po mlatenju ohranil zunanjo lusko;
(e) „oluščen nebrušen riž“ (tar. podšt. 10062011, 10062013, 10062015, 10062017, 10062019, 10062092, 10062094, 10062096, 10062098 in 10062099): riž, s katerega je bila odstranjena le zunanja luska. Sem sodi riž, ki ga komercialno poimenujemo „rjavi riž“, „cargo riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“;
(f) „manj brušen riž“ (tar. podšt. 10063021, 10063023, 10063025, 10063027, 10063029, 10063042, 10063044, 10063046, 10063048 in 10063049): riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, del kalčka in celotno ali delno osemenje (perikarp), vendar so bile ohranjene notranje plasti osemenja;
(g) „dobro brušen riž“ (tar. podšt. 10063061, 10063063, 10063065, 10063067, 10063069, 10063092, 10063094, 10063096, 10063098 in 10063099): riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, celotno zunanje in notranje osemenje (perikarp), celoten kalček v primeru dolgo in srednje zrnatega riža in vsaj del le-tega v primeru okroglo zrnatega riža, podolgovate bele črte pa lahko ostanejo na največ 10 mas. % zrnja;
(h) „lomljen riž“ (tar. podšt. 100640): deli zrnja, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.
2. Stopnje dajatve za mešanice iz tega poglavja se določajo, kot sledi:
(a) pri mešanicah, v katerih je ena izmed sestavin prisotna v višini najmanj 90 mas. %, se uporabi stopnja, ki velja za to sestavino;
(b) pri drugih mešanicah pa se uporabi stopnja tiste sestavine, ki ima najvišjo uvozno dajatev.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „riž, lomljen riž“?
Blago „riž, lomljen riž“ se uvršča v tarifno podštevilko 1006.40 (v tarifni številki 1006), oddelek II harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 1006.40 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino 45 %. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne podštevilke 1006.40?
Tajska: 800,5 mio. $ v letu 2024 (25,3 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne podštevilke 1006.40 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 2,3 tis. $, kar pomeni 101. mesto med izvozniki.
Ali za blago tarifne podštevilke 1006.40 velja protidampinška dajatev?
V EU se za blago iz držav: Belorusija in Rusija uporablja dodatna dajatev v višini 50 %. Za izvoznike, ki so v uredbi navedeni poimensko, veljajo nižje stopnje.
Od kod EU uvaža blago tarifne podštevilke 1006.40?
Največji dobavitelji v zadnjih 12 mesecih (september 2025 – avgust 2026): Mjanmar (Burma) (50 %), Tajska (10 %) in Urugvaj (9 %). Skupni uvoz: 159,8 mio. €.