Tarifna številka · Poglavje 20
2004: Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
Tarifna številka 2004 se deli na 2 šestmestni tarifni podštevilki in spada v poglavje 20 (proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 2
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 466,2 tis. $466,2 tis. $+5,4 mio. $+77,5 mio. $+> 780,7 mio. $
Izvoz: 162
- Belgija: 4,4 mrd. $
- Nizozemska: 3,1 mrd. $
- Kanada: 2,1 mrd. $
- Združene države Amerike: 1,7 mrd. $
- Francija: 780,7 mio. $
- Nemčija: 573,2 mio. $
- Kitajska: 550,8 mio. $
- Argentina: 334,4 mio. $
- Poljska: 331,5 mio. $
- Indija: 259,3 mio. $
- Egipt: 234 mio. $
- Španija: 200,7 mio. $
- Mehika: 143,4 mio. $
- Avstrija: 141,8 mio. $
- Turčija: 113,1 mio. $
- Italija: 77,5 mio. $
- Združeno kraljestvo: 68,2 mio. $
- Nova Zelandija: 64,5 mio. $
- Avstralija: 44,5 mio. $
- Tajska: 36,3 mio. $
- Vietnam: 36,2 mio. $
- Švedska: 32,8 mio. $
- Portugalska: 30,4 mio. $
- Irska: 29,8 mio. $
- Danska: 27,7 mio. $
- Češka: 23,6 mio. $
- Saudova Arabija: 21,7 mio. $
- Južnoafriška republika: 19,9 mio. $
- Brazilija: 19,4 mio. $
- Rusija: 12,5 mio. $
- Tajvan: 11,9 mio. $
- Honduras: 10,6 mio. $
- Latvija: 9,9 mio. $
- Japonska: 9,3 mio. $
- Iran: 7,4 mio. $
- Indonezija: 6 mio. $
- Madžarska: 5,4 mio. $
- Južna Koreja: 5,4 mio. $
- Slovaška: 4,9 mio. $
- Dominikanska republika: 4,9 mio. $
- Litva: 4,1 mio. $
- Grčija: 4,1 mio. $
- Hrvaška: 3,6 mio. $
- Gvatemala: 3,5 mio. $
- Kolumbija: 3,4 mio. $
- Bolgarija: 3 mio. $
- Malezija: 2,9 mio. $
- Izrael: 2,9 mio. $
- Romunija: 2,8 mio. $
- Švica: 2,8 mio. $
- Finska: 2,4 mio. $
- Združeni arabski emirati: 2,3 mio. $
- Estonija: 2,2 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 2,1 mio. $
- Pakistan: 2 mio. $
- Curaçao: 2 mio. $
- Kostarika: 1,6 mio. $
- Peru: 1,5 mio. $
- Srbija: 1,4 mio. $
- Libanon: 1,2 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 3,8 mio. $3,8 mio. $+34,9 mio. $+155,4 mio. $+> 486,3 mio. $
Uvoz: 221
- Združene države Amerike: 2,6 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 1,6 mrd. $
- Francija: 1 mrd. $
- Japonska: 1 mrd. $
- Nemčija: 747,4 mio. $
- Italija: 522,2 mio. $
- Mehika: 486,3 mio. $
- Brazilija: 471 mio. $
- Saudova Arabija: 462,5 mio. $
- Nizozemska: 458,6 mio. $
- Španija: 380,6 mio. $
- Belgija: 319,3 mio. $
- Filipini: 248 mio. $
- Južna Koreja: 247,9 mio. $
- Avstralija: 246,4 mio. $
- Poljska: 221,4 mio. $
- Irska: 201,5 mio. $
- Švedska: 190 mio. $
- Čile: 187,9 mio. $
- Portugalska: 164,2 mio. $
- Združeni arabski emirati: 157,3 mio. $
- Kanada: 157,2 mio. $
- Romunija: 155,4 mio. $
- Malezija: 144,4 mio. $
- Tajvan: 142,9 mio. $
- Grčija: 136,2 mio. $
- Avstrija: 122,3 mio. $
- Madžarska: 113,8 mio. $
- Tajska: 109 mio. $
- Indonezija: 107,3 mio. $
- Kuvajt: 101,9 mio. $
- Kolumbija: 99,4 mio. $
- Češka: 98,7 mio. $
- Danska: 96,7 mio. $
- Gvatemala: 91,5 mio. $
- Rusija: 76,7 mio. $
- Jordanija: 69,4 mio. $
- Singapur: 68,3 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 63,5 mio. $
- Finska: 63,1 mio. $
- Kostarika: 57,3 mio. $
- Dominikanska republika: 53,4 mio. $
- Slovaška: 51,8 mio. $
- Hrvaška: 51,5 mio. $
- Urugvaj: 48,7 mio. $
- Nova Zelandija: 48,5 mio. $
- Izrael: 47,8 mio. $
- Panama: 46 mio. $
- Srbija: 45 mio. $
- Katar: 43,3 mio. $
- Ukrajina: 43,3 mio. $
- Kazahstan: 43,2 mio. $
- Honduras: 41,6 mio. $
- Peru: 41,1 mio. $
- Kitajska: 40,2 mio. $
- Salvador: 34,9 mio. $
- Vietnam: 34,4 mio. $
- Maroko: 33,8 mio. $
- Bolgarija: 32,9 mio. $
- Oman: 28,9 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 4,4 mrd. $ | 28,4 % | |
| 2 | 3,1 mrd. $ | 19,8 % | |
| 3 | 2,1 mrd. $ | 13,3 % | |
| 4 | 1,7 mrd. $ | 10,6 % | |
| 5 | 780,7 mio. $ | 5 % | |
| 6 | 573,2 mio. $ | 3,7 % | |
| 7 | 550,8 mio. $ | 3,5 % | |
| 8 | 334,4 mio. $ | 2,1 % | |
| 9 | 331,5 mio. $ | 2,1 % | |
| 10 | 259,3 mio. $ | 1,7 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 2,6 mrd. $ | 16,8 % | |
| 2 | 1,6 mrd. $ | 10,2 % | |
| 3 | 1 mrd. $ | 6,7 % | |
| 4 | 1 mrd. $ | 6,4 % | |
| 5 | 747,4 mio. $ | 4,8 % | |
| 6 | 522,2 mio. $ | 3,3 % | |
| 7 | 486,3 mio. $ | 3,1 % | |
| 8 | 471 mio. $ | 3 % | |
| 9 | 462,5 mio. $ | 3 % | |
| 10 | 458,6 mio. $ | 2,9 % |
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 2004 razdeli na 8 oznak; carina za tretje države: 14,4 %–19,2 % (povprečje 16,5 %). Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 2004 20 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 5,1 %–39 %.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 2004 razdeli na 5 oznak; splošna carinska stopnja (General): 3,2 %–11,2 % (povprečje 7,2 %). Specifična ali mešana carina: 1 oznaka.
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 2004 15 oznak; carina za tretje države: 6 %–18 %. Specifična ali mešana carina: 1 oznaka.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 2004 razdeli na 12 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): 0 %–17 % (povprečje 9,5 %). Brez carine: 2 od njih.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 2004 2 oznaki; uvozna carina (IGI): 20 %.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 2004 razdeli na 2 oznaki; stopnja TEC: 12,6 %.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 2004 12 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 12,6 %.
Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 2004 razdeli na 2 oznaki; carina ad valorem: 6 %.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 2004 6 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 5 %.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 2004 razdeli na 12 oznak; uporabljena stopnja: 7,5 %–23,8 % (povprečje 13,3 %).
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 2004 14 oznak; stopnja iz stolpca 1: 12,5 %–38,2 %. Specifična ali mešana carina: 2 oznaki.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 2004 razdeli na 15 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 2004 22 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 20 oznak.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 2004 razdeli na 7 oznak; običajna carina: brez carine. Brez carine: 2 od njih. Specifična ali mešana carina: 5 oznak.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 2004 9 oznak; carina MFN: 20 %–50 %.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 2004 razdeli na 2 oznaki; uvozna carina: 20 %–35 % (povprečje 27,5 %).
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 2004 v letu 2024: 15,7 mrd. $ (medletno +3,7 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Belgija (4,4 mrd. $), na drugem Nizozemska.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 2,6 mrd. $.
Izvoz – Slovenija: 1,2 mio. $, 62. mesto med 162 državami.
Slovenija je med uvozniki na 65. mestu z vrednostjo 25,3 mio. $.
Opombe
Opombe
1. V to poglavje ne spadajo:
(a) vrtnine, sadje ali oreški, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v poglavjih 7, 8 ali 11;
(b) masti in olja rastlinskega izvora (poglavje 15);
(c) prehrambni proizvodi, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas, mesa, klavničnih proizvodov, krvi, insektov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov (poglavje 16);
(d) pekovski izdelki in drugi proizvodi iz tar. št. 1905, ali
(e) homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi iz tar. št. 2104.
2. Tar. št. 2007 in 2008 ne zajemata sadnih želejev, sadnih past, s sladkorjem prevlečenih mandljev ali podobno v obliki sladkornih proizvodov (tar. št. 1704), ali čokoladnih proizvodov (tar. št. 1806).
3. Tar. št. 2001, 2004 in 2005 obsegajo glede na primer samo tiste proizvode iz poglavja 7 ali iz tar. št. 1105 ali 1106 (razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz poglavja 8), ki so bili pripravljeni ali konzervirani po drugačnih postopkih, kot so navedeni v opombi 1(a).
4. Paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi 7 mas. % suhe snovi ali več se uvršča pod tar. št. 2002.
5. Pri tar. št. 2007 je z izrazom „dobljeni s toplotno obdelavo“ mišljena obdelava s toploto pri atmosferskem tlaku ali pri znižanem tlaku, ki zviša viskoznost izdelka z znižanjem vsebine vode ali na druge načine.
6. Pri tar. št. 2009 so z izrazom „sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola“ mišljeni sokovi z deležem alkohola do vključno 0,5 vol. % (glej opombo 2 k poglavju 22).
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali…“?
Blago „druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006“ se uvršča v tarifno številko 2004 (v poglavju 20), oddelek IV harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 2004 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 14,4 % do 19,2 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 2004 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 5,1 % do 39 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 2004?
Belgija: 4,4 mrd. $ v letu 2024 (28,4 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 2004 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 1,2 mio. $, kar pomeni 62. mesto med izvozniki.