Tarifna številka · Poglavje 39
3920: Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki nimajo celičaste strukture in so neojačani, nelaminirani, brez podloge, ali ki niso na podoben način kombinirani z drugimi materiali
Tarifna številka 3920 se deli na 19 šestmestnih tarifnih podštevilk in spada v poglavje 39 (plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas).
Primerjava carinskih stopenj
Tarifne podštevilke 19
- 3920.10Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih: iz polimerov etilenaPolietilenska folija
- 3920.20Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih: iz polimerov propilenaFolije in plošče iz polipropilena, neojačane
- 3920.30Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih: iz polimerov stirenaPlošče in folije iz polistirena
- 3920.43ki vsebujejo ne manj kot 6 % mehčalcevMehka PVC folija (najmanj 6 % mehčalcev)
- 3920.49Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih: iz polimerov vinilklorida, drugiTrda PVC folija (pod 6 % mehčal)
- 3920.51Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih: iz akrilnih polimerov, iz polimetilmetakrilataPlošče iz PMMA (pleksi steklo)
- 3920.59Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih: iz akrilnih polimerov, drugo
- 3920.61Iz polikarbonatov, alkidnih smol, polialilnih estrov: iz polikarbonatovPolikarbonatne plošče in folije
- 3920.62Iz polikarbonatov, alkidnih smol, polialilnih estrov: iz polietilen tereftalataPlošče, folije in trakovi iz PET
- 3920.63Iz polikarbonatov, alkidnih smol, polialilnih estrov: iz nenasičenih poliestrov
- 3920.69Iz polikarbonatov, alkidnih smol, polialilnih estrov: iz drugih poliestrov
- 3920.71Iz celuloze ali njenih kemičnih derivatov: iz regenerirane celuloze
- 3920.73Iz celuloze ali njenih kemičnih derivatov: iz celuloznega acetata
- 3920.79iz drugih derivatov celuloze
- 3920.91Iz drugih plastičnih mas: iz polivinilbutiralaFolija iz polivinilbutirala (PVB)
- 3920.92Iz drugih plastičnih mas: iz poliamidov
- 3920.93Iz drugih plastičnih mas: iz amino smol
- 3920.94Iz drugih plastičnih mas: iz fenolnih smol
- 3920.99iz drugih plastičnih masPlošče in folije iz drugih plastičnih mas
EU: mesečni uvoz
Svetovna trgovina v letu 2024
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 2 mio. $2 mio. $+126 mio. $+907 mio. $+> 2,8 mrd. $
Izvoz: 198
- Kitajska: 10,9 mrd. $
- Nemčija: 6,7 mrd. $
- Japonska: 5,5 mrd. $
- Združene države Amerike: 5,5 mrd. $
- Južna Koreja: 3,2 mrd. $
- Italija: 2,8 mrd. $
- Turčija: 1,9 mrd. $
- Kanada: 1,8 mrd. $
- Belgija: 1,7 mrd. $
- Francija: 1,6 mrd. $
- Tajvan: 1,5 mrd. $
- Poljska: 1,5 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 1,4 mrd. $
- Nizozemska: 1,4 mrd. $
- Indija: 1,4 mrd. $
- Španija: 1,3 mrd. $
- Mehika: 1,1 mrd. $
- Tajska: 1,1 mrd. $
- Malezija: 970 mio. $
- Portugalska: 907 mio. $
- Avstrija: 856 mio. $
- Saudova Arabija: 653 mio. $
- Vietnam: 647 mio. $
- Indonezija: 640 mio. $
- Švica: 558 mio. $
- Češka: 545 mio. $
- Madžarska: 468 mio. $
- Švedska: 468 mio. $
- Izrael: 460 mio. $
- Oman: 444 mio. $
- Egipt: 395 mio. $
- Brazilija: 329 mio. $
- Bolgarija: 328 mio. $
- Litva: 326 mio. $
- Peru: 324 mio. $
- Finska: 314 mio. $
- Danska: 283 mio. $
- Grčija: 278 mio. $
- Združeni arabski emirati: 243 mio. $
- Slovaška: 240 mio. $
- Singapur: 216 mio. $
- Irska: 211 mio. $
- Kolumbija: 182 mio. $
- Hrvaška: 172 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 164 mio. $
- Luksemburg: 161 mio. $
- Slovenija: 138 mio. $
- Rusija: 126 mio. $
- Gvatemala: 116 mio. $
- Romunija: 114 mio. $
- Bahrajn: 112 mio. $
- Salvador: 97 mio. $
- Avstralija: 89 mio. $
- Pakistan: 88 mio. $
- Čile: 73 mio. $
- Srbija: 68 mio. $
- Dominikanska republika: 67 mio. $
- Južnoafriška republika: 66 mio. $
- Argentina: 65 mio. $
- Tunizija: 61 mio. $
Vrednost trgovine (USD) ni zabeležene trgovine < 33 mio. $33 mio. $+203 mio. $+753 mio. $+> 2,2 mrd. $
Uvoz: 223
- Združene države Amerike: 6,6 mrd. $
- Kitajska: 5,7 mrd. $
- Nemčija: 3,7 mrd. $
- Francija: 2,7 mrd. $
- Mehika: 2,3 mrd. $
- Združeno kraljestvo: 2,3 mrd. $
- Italija: 2,2 mrd. $
- Vietnam: 2 mrd. $
- Kanada: 1,9 mrd. $
- Poljska: 1,9 mrd. $
- Španija: 1,8 mrd. $
- Indija: 1,7 mrd. $
- Južna Koreja: 1,7 mrd. $
- Japonska: 1,6 mrd. $
- Nizozemska: 1,6 mrd. $
- Belgija: 1,5 mrd. $
- Tajvan: 1,2 mrd. $
- Turčija: 1 mrd. $
- Rusija: 837 mio. $
- Češka: 827 mio. $
- Brazilija: 769 mio. $
- Indonezija: 755 mio. $
- Švica: 753 mio. $
- Tajska: 751 mio. $
- Avstralija: 734 mio. $
- Malezija: 730 mio. $
- Avstrija: 701 mio. $
- Filipini: 614 mio. $
- Združeni arabski emirati: 532 mio. $
- Madžarska: 531 mio. $
- Romunija: 489 mio. $
- Danska: 453 mio. $
- Švedska: 445 mio. $
- Singapur: 430 mio. $
- Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong: 428 mio. $
- Irska: 379 mio. $
- Ukrajina: 351 mio. $
- Portugalska: 343 mio. $
- Čile: 337 mio. $
- Saudova Arabija: 328 mio. $
- Grčija: 319 mio. $
- Kolumbija: 315 mio. $
- Maroko: 307 mio. $
- Egipt: 293 mio. $
- Slovaška: 285 mio. $
- Južnoafriška republika: 284 mio. $
- Argentina: 280 mio. $
- Izrael: 258 mio. $
- Luksemburg: 257 mio. $
- Norveška: 254 mio. $
- Finska: 245 mio. $
- Alžirija: 235 mio. $
- Srbija: 229 mio. $
- Dominikanska republika: 214 mio. $
- Slovenija: 209 mio. $
- Kambodža: 203 mio. $
- Bangladeš: 203 mio. $
- Litva: 200 mio. $
- Kazahstan: 193 mio. $
- Bolgarija: 191 mio. $
Največji izvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 10,9 mrd. $ | 16,5 % | |
| 2 | 6,7 mrd. $ | 10,2 % | |
| 3 | 5,5 mrd. $ | 8,4 % | |
| 4 | 5,5 mrd. $ | 8,4 % | |
| 5 | 3,2 mrd. $ | 4,8 % | |
| 6 | 2,8 mrd. $ | 4,2 % | |
| 7 | 1,9 mrd. $ | 2,9 % | |
| 8 | 1,8 mrd. $ | 2,7 % | |
| 9 | 1,7 mrd. $ | 2,6 % | |
| 10 | 1,6 mrd. $ | 2,4 % |
Največji uvozniki
| Mesto | Država | Vrednost | Delež |
|---|---|---|---|
| 1 | 6,6 mrd. $ | 10 % | |
| 2 | 5,7 mrd. $ | 8,6 % | |
| 3 | 3,7 mrd. $ | 5,6 % | |
| 4 | 2,7 mrd. $ | 4,1 % | |
| 5 | 2,3 mrd. $ | 3,5 % | |
| 6 | 2,3 mrd. $ | 3,4 % | |
| 7 | 2,2 mrd. $ | 3,4 % | |
| 8 | 2 mrd. $ | 3 % | |
| 9 | 1,9 mrd. $ | 3 % | |
| 10 | 1,9 mrd. $ | 2,9 % |
Nedavne spremembe predpisov, ki omenjajo to oznako
Pravni akti, v besedilu katerih je navedena ta oznaka ali njena tarifna številka. Preverite sam akt: oznaka je lahko omenjena tudi iz drugih razlogov in ne zaradi spremembe dajatve.
-
CELEX 32026R1395 · Vir: eur-lex.europa.eu
Kombinirana nomenklatura EU blago v tarifni številki 3920 razdeli na 39 oznak; carina za tretje države: 0 %–6,5 % (povprečje 5,3 %). Brez carine: 7 od njih.
Turška carinska tarifa ima v tarifni številki 3920 41 oznak; zakonska stopnja (zakon 474): 0 %–6,5 %. Brez carine: 7 od njih.
Harmonizirana carinska tarifa ZDA blago v tarifni številki 3920 razdeli na 28 oznak; splošna carinska stopnja (General): 0 %–6,5 % (povprečje 4,8 %). Brez carine: 1 od njih.
Carinska tarifa Združenega kraljestva ima v tarifni številki 3920 95 oznak; carina za tretje države: 0 %–6 %. Brez carine: 4 od njih.
Kanadska carinska tarifa blago v tarifni številki 3920 razdeli na 34 oznak; stopnja MFN (države z največjimi ugodnostmi): brez carine.
Mehiška carinska tarifa (TIGIE) ima v tarifni številki 3920 41 oznak; uvozna carina (IGI): 0 %–35 %. Brez carine: 1 od njih.
Brazilska carinska tarifa (NCM/TEC) blago v tarifni številki 3920 razdeli na 35 oznak; stopnja TEC: 0 %–16 % (povprečje 10,7 %). Brez carine: 9 od njih.
Argentinska carinska tarifa (NCM-SIM) ima v tarifni številki 3920 249 oznak; carina za uvoz izven Mercosurja (AEC): 0 %–16 %. Brez carine: 12 od njih.
Perujska carinska tarifa blago v tarifni številki 3920 razdeli na 22 oznak; carina ad valorem: 0 %–6 % (povprečje 2,7 %). Brez carine: 12 od njih.
Novozelandska carinska tarifa ima v tarifni številki 3920 63 oznak; običajna stopnja (Normal Tariff): 0 %–5 %. Brez carine: 8 od njih.
Japonska carinska tarifa blago v tarifni številki 3920 razdeli na 21 oznak; uporabljena stopnja: 3,1 %–5,2 % (povprečje 4,3 %).
Tajvanska carinska tarifa ima v tarifni številki 3920 68 oznak; stopnja iz stolpca 1: 0 %–6,5 %. Brez carine: 1 od njih.
Skupna carinska tarifa Sveta za sodelovanje v Zalivu blago v tarifni številki 3920 razdeli na 20 oznak; carina: 5 %.
Švicarska carinska tarifa (Tares) ima v tarifni številki 3920 19 oznak; stopnja normalne tarife: brez carine.
Norveška carinska tarifa (Tolltariffen) blago v tarifni številki 3920 razdeli na 19 oznak; običajna carina: brez carine.
Severnomakedonska carinska tarifa ima v tarifni številki 3920 54 oznak; carina MFN: 0 %–6,5 %. Brez carine: 22 od njih.
Skupna zunanja tarifa ECOWAS (Nigerija) blago v tarifni številki 3920 razdeli na 22 oznak; uvozna carina: 10 %–20 % (povprečje 11,4 %).
Vrednost svetovne trgovine z blagom tarifne številke 3920 v letu 2024: 65,9 mrd. $ (medletno +2,4 %).
Na prvem mestu med izvozniki: Kitajska (10,9 mrd. $), na drugem Nemčija.
Največ je uvozila država Združene države Amerike, in sicer za 6,6 mrd. $.
Izvoz – Slovenija: 138 mio. $, 47. mesto med 198 državami.
Slovenija je med uvozniki na 55. mestu z vrednostjo 209 mio. $.
Opombe
Opombe
1. Z izrazom „plastične mase“ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva.
Z izrazom „plastične mase“ je v vsej nomenklaturi mišljen tudi vulkanfiber. Z izrazom „plastične mase“ pa niso mišljeni tekstilni materiali iz oddelka XI.
2. V to poglavje ne spadajo:
(c) izolirane kemično določene organske spojine (poglavje 29);
(d) heparin in njegove soli (tar. št. 3001);
(e) raztopine (razen kolodijev) katerega koli proizvoda iz tar. št. 3901 do 3913 v hlapljivih organskih topilih, če vsebnost topila v raztopini presega 50 mas. % (tar. št. 3208); tiskarske folije iz tar. št. 3212;
(f) organska površinsko aktivna sredstva in preparati iz tar. št. 3402;
(g) staljene smole ali smolni estri (tar. št. 3806);
(h) pripravljeni dodatki za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kakor mineralna olja (tar. št. 3811);
(ij) pripravljene hidravlične tekočine na osnovi poliglikolov, silikonov ali drugih polimerov iz poglavja 39 (tar. št. 3819);
(k) diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi iz plastičnih mas (tar. št. 3822);
(l) sintetični kavčuk, opredeljen v poglavju 40 ali proizvodi iz sintetičnega kavčuka;
(m) sedlarski ali jermenarski izdelki (tar. št. 4201) ali potovalni kovčki, kovčki, ročne torbe ali druga embalaža iz tar. št. 4202;
(n) pletarski izdelki, košarski izdelki ali drugi izdelki iz poglavja 46;
(o) tapete iz tar. št. 4814;
(p) blago iz oddelka XI (tekstil in tekstilni proizvodi);
(q) izdelki in deli iz oddelka XII (npr. obutev, pokrivala, dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači ali njihovi deli);
(r) imitacije nakita iz tar. št. 7117;
(s) izdelki iz oddelka XVI (stroji ter mehanske ali električne naprave);
(t) deli zrakoplovov ali vozil iz oddelka XVII;
(u) izdelki iz poglavja 90 (npr. optični elementi, okviri za očala, risalni instrumenti);
(v) izdelki iz poglavja 91 (npr. ročne ure ali ohišja za ročne ure);
(w) izdelki iz poglavja 92 (npr. glasbila in njihovi deli);
(x) izdelki iz poglavja 94 (npr. pohištvo, svetilke in druga svetila, svetlobni znaki, montažne zgradbe);
(y) izdelki iz poglavja 95 (npr. igrače, rekviziti za zabavo in šport); ali
(z) izdelki iz poglavja 96 (npr. ščetke, gumbi, zadrge, glavniki, ustniki ali cevke za pipe, ustniki za cigarete in podobno, deli termovk in podobno, peresa, patentni svinčniki, eno-, dvo-, in trinožna stojala in podobni izdelki).
3. Tar. št. 3901 do 3911 obsegajo samo naslednje blago, ki je proizvedeno s kemično sintezo in se uvršča v naslednje skupine:
(a) tekoče sintetične poliolefine, pri katerih pri 300 °C destilira manj kot 60 vol. % po pretvorbi na 1013 milibarov, kadar se uporabi metoda destilacije pri znižanem tlaku (tar. št. 3901 in 3902);
(b) smole, ki niso visoko polimerizirane, vrsta kumaron-inden smole (tar. št. 3911);
(c) druge sintetične polimere, s povprečjem najmanj pet monomernih enot;
(d) silikone (tar. št. 3910);
(e) rezole (tar. št. 3909) in druge predpolimere.
4. Z izrazom „kopolimeri“ so mišljeni vsi polimeri, v katerih ni posameznega monomera, ki sestavlja 95 mas. % ali več celotne vsebnosti polimera.
Če ni določeno drugače, se po tem poglavju kopolimeri (vključno s kopolikondenzati, proizvodi kopoliadicije, blok kopolimeri in cepljenimi (graft) kopolimeri) in polimerne mešanice uvrščajo pod tarifne številke, ki obsegajo polimere tega komonomera, ki prevladuje po masi nad vsakim drugim posameznim komonomerom. Po tej opombi je treba šteti komonomere, katerih polimeri se uvrščajo pod isto tarifno številko, kot da sestavljajo posamezni komonomer.
Če posamezni komonomer ne prevladuje po masi, se kopolimeri in polimerne mešanice glede na primer uvrščajo pod zadnjo po vrsti izmed tistih tarifnih številk, ki jih je treba enako upoštevati.
5. Kemično modificirani polimeri, pri katerih so opravljene spremembe s kemično reakcijo samo z dodatki h glavni polimerni verigi, se uvrščajo pod ustrezno tarifno številko nemodificiranega polimera. Ta določba se ne uporablja za cepljene (graft) kopolimere.
6. Pod tar. št. 3901 do 3914 so z izrazom „primarne oblike“ mišljene samo naslednje oblike:
(a) tekočine in paste, vključno disperzije (emulzije in suspenzije) in raztopine;
(b) bloki nepravilne oblike, grude, prah (vključno prah za oblikovanje), zrna, luske in podobne oblike.
7. Tar. št. 3915 ne obsega odpadkov, ostružkov in ostankov posameznih termoplastičnih materialov, predelanih v primarne oblike (tar. št. 3901 do 3914).
8. Pri tar. št. 3917 so z izrazom „cevi in gibke cevi“ mišljeni votli proizvodi, ne glede na to, ali so polizdelki ali končni proizvodi, ki se običajno uporabljajo za transport ali razdeljevanje plinov ali tekočin (npr. rebraste cevi za zalivanje, perforirane cevi). Ta izraz obsega tudi čreva za klobasne izdelke in druge sploščene cevi. Vendar se, razen slednjih, cevi, ki nimajo notranjega prečnega prereza okrogle, ovalne ali pravokotne oblike (pri čemer daljša stranica ne sme presegati 1,5-kratne dolžine krajše stranice) ali v obliki pravilnega mnogokotnika, ne štejejo za cevi in gibke cevi, ampak za profilne oblike.
9. Pri tar. št. 3918 so z izrazom „plastične tapete za stene ali strope“ mišljeni proizvodi v zvitkih, širokih najmanj 45 cm, primerni za dekoracijo sten ali stropov, ki so sestavljeni iz plastične mase, trajno pritrjene na podlago iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, če je plast plastične mase (na sprednji strani) šagrinirana – zrnate površine, reliefno okrašena, površinsko pobarvana, s tiskanimi vzorci ali drugače okrašena.
10. Pod tar. št. 3920 in 3921 so z izrazom „plošče, listi, filmi, folije in trakovi“ mišljene samo plošče, listi, filmi, folije in trakovi (razen tistih iz poglavja 54) in bloki pravilne geometrijske oblike, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko obdelani, nerazrezani ali razrezani v pravokotne oblike (vključno kvadratne), toda nadalje neobdelani (tudi če so z rezanjem postali izdelki za končno uporabo).
11. Tar. št. 3925 obsega samo naslednje izdelke, če niso zajeti pod katero koli tarifno številko podpoglavja II tega poglavja:
(a) rezervoarje, cisterne (vključno septične cisterne), kadi in podobni vsebniki s prostornino nad 300 l;
(b) gradbene elemente, ki se uporabljajo npr. za pode, stene, pregrade, strope ali strehe;
(c) žlebove in pribor zanje;
(d) vrata, okna in njihove okvire ter pragove za vrata;
(e) balkonske, stopniščne in druge ograje, vrata in podobne ovire;
(f) polkna, senčila (tudi žaluzije) in podobne proizvode, njihove dele in pribor;
(g) police velikih dimenzij, ki se lahko zložijo ali se trajno vgradijo, na primer v prodajalnah, delavnicah, skladiščih;
(h) okrasne arhitekturne značilnosti, na primer: žlebasti okraski, kupole in podobno, in
(ij) pribor za trajno vgraditev v vrata ali na vrata, okna, stopnišča, stene ali druge dele zgradbe, npr. gumbi, ročice, kljuke, držala, držala za brisače, stikalne plošče in druge zaščitne plošče.
Opombi k podštevilkam
1. Znotraj katere koli tarifne številke tega poglavja se bodo polimeri (vključno kopolimeri) in kemično modificirani polimeri uvrščali po naslednjih pravilih:
(a) če obstaja podštevilka „drugo“ v isti seriji:
1. označba v podštevilki polimera s predpono „poli“ (na primer polietilen in poliamid-6,6) pomeni, da je monomera ali monomerne enote imenovanega polimera vzetega skupaj več kot 95 mas. % od celotnega polimera;
2. kopolimeri, imenovani v tar. podšt. 390130, 390140, 390320, 390330 in 390430, se uvrščajo pod te podštevilke pod pogojem, da komonomerna enota v imenovanem kopolimeru sodeluje s 95 mas. % ali več v celotnem polimeru;
3. kemično modificirani polimeri se uvrščajo pod podštevilko „drugo“ pod pogojem, da niso kemično modificirani polimeri bolj specifično zajeti v drugi podštevilki;
4. polimeri, ki se ne morejo razvrstiti po zgoraj navedenih pravilih 1, 2 ali 3, se uvrščajo pod podštevilko med preostalimi podštevilkami v seriji, ki obsega polimere tiste monomerne enote, ki prevladuje po masi nad katero koli komonomerno enoto. V ta namen je potrebno monomere v polimeru, ki se uvrščajo pod isto tar. št., vzeti skupaj. Primerjati je treba samo komonomerne enote polimerov iz serije obravnavanih podštevilk;
(b) če ne obstaja podštevilka „drugo“ v isti seriji:
1. polimeri se uvrstijo pod podštevilko polimera monomerne enote, ki prevladuje po masi nad katero koli komonomerno enoto. V ta namen je treba monomere v polimeru, ki se uvrščajo pod isto tar. št., vzeti skupaj. Primerjati je treba samo komonomerne enote polimerov iz obravnavanih serij;
2. kemično modificirani polimeri se uvrščajo pod podštevilko, ki odgovarja nemodificiranemu polimeru.
Polimerne mešanice se uvrščajo pod isto tar. podšt. kot polimeri istih monomernih enot v istem razmerju.
2. Pri tar. podšt. 392043 izraz „mehčalci“ vključuje sekundarne mehčalce.
Vprašanja in odgovori
Katero tarifno oznako ima „druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki…“?
Blago „druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki nimajo celičaste strukture in so neojačani, nelaminirani, brez podloge, ali ki niso na podoben način kombinirani z drugimi materiali“ se uvršča v tarifno številko 3920 (v poglavju 39), oddelek VII harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura EU to oznako naprej razčleni na osem mest.
Kakšna carina velja za 3920 v EU?
Kombinirana nomenklatura EU za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Enaka stopnja velja pri uvozu v Slovenijo kot v druge države članice. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Kakšna carina velja za 3920 v Združenem kraljestvu?
Turška carinska tarifa za uvoz iz držav brez preferencialnega sporazuma določa carino od 0 % do 6,5 %, odvisno od posamezne oznake. Preferencialne stopnje, protidampinške dajatve in DDV niso vključeni.
Katera država izvozi največ blaga tarifne številke 3920?
Kitajska: 10,9 mrd. $ v letu 2024 (16,5 % svetovnega izvoza).
Koliko blaga tarifne številke 3920 izvozi Slovenija?
Leta 2024 za 138 mio. $, kar pomeni 47. mesto med izvozniki.